V dolgotrajnem telefonskem pogovoru, ki je trajal uro in pol, sta se ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin dogovorila o začasni ustavitvi ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Pogovor, ki se je odvijal včeraj, pa je prinesel precej nejasnosti glede dejanskih zmagovalcev in poražencev tega dogovora.
Diplomatski zapleti in pogoji premirja
Rusija je dogovor o premirju pogojevala z več zahtevami. Kot izpostavlja vojaški analitik Michael Clarke, Ukrajina ni bila vključena v pogovore: “Če te ni za mizo, si na meniju,” pojasnjuje Clarke. Bela hiša je po pogovoru med Trumpom in Putinom izdala izjavo, ki nakazuje, da je Trump odstopil od svoje prvotne zahteve po takojšnji prekinitvi ognja na vseh frontah.
“Čeprav je Ukrajina minuli teden pristala na ameriški predlog za 30-dnevno prekinitev spopadov, je Trumpu pri Putinu uspelo doseči le začasno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo,” poroča BBC.
Putinove zahteve in ukrajinski izzivi
Ruski predsednik Putin je izrazil več zahtev, ki jih mora Ukrajina izpolniti med 30-dnevnim premirjem. Med ključnimi je ustavitev mobilizacije in ponovnega oboroževanja ukrajinskih sil. Poleg tega se zahteva popolna ustavitev tuje vojaške pomoči in izmenjave obveščevalnih podatkov za Ukrajino.
Kljub začetnemu olajšanju za ukrajinske civiliste, dogovor morda vojaško ne bo najbolje vplival na Ukrajino. Ukrajinske kopenske sile se umikajo iz regije Kursk in izgubljajo suverenost na več frontah, čeprav še vedno izvajajo napade z brezpilotnimi letali na ruske naftne obrate.
Analize in ocene dogovora
Po mnenju Sky News je Putin v pogovoru s Trumpom dosegel to, kar si je želel. Dogovor, ki ga je Trump dosegel, zagotavlja, da širše zbliževanje ZDA in Rusije ostaja nedotaknjeno, kar je ključnega pomena za Putina. Politico ocenjuje, da se Trump bolj osredotoča na zbližanje z Rusijo glede širših geopolitičnih vprašanj, kot pa na pritisk glede Ukrajine.
Kremelj je poročal o “odpravi temeljnih vzrokov krize”, kar naj bi brali kot zahtevo po izpolnitvi varnostnih pomislekov glede širjenja zveze NATO. Ukrajinski novinar Illia Ponomarenko ocenjuje, da Kremelj stvari zgolj zavlačuje in izkorišča pogovore za utrjevanje svoje pozicije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzom, je poudaril, da dogovora brez Ukrajine za mizo ne morejo sprejeti. Obrambni analitik Clarke opozarja, da izključitev Ukrajine iz pogovorov pomeni, da je država postavljena na “meni” v diplomatskih krogih.
Čeprav dogovor prinaša začasno olajšanje, ostajajo številna vprašanja glede dolgoročne stabilnosti v regiji. Kako se bo situacija razvijala, bo odvisno od nadaljnjih diplomatskih korakov in izpolnitve dogovorjenih pogojev.
Spletno uredništvo
