Civilna iniciativa opozarja: Izolska obala pod grožnjo pozidave
V Izoli se je razprava o novem občinskem prostorskem načrtu (OPN) razvnela v občutljivo temo, saj je to edina slovenska občina, kjer so leta 2022 potekali referendumi. Medtem ko občina trdi, da trenutni predlog nadaljuje večletni postopek, Civilna iniciativa Gibanje za Izolo (CI-GZI) opozarja, da ključna vprašanja glede razvoja obalnega prostora ostajajo nerešena.
Predvsem so zaskrbljeni zaradi območij Male opreme, Ribe in Arga, kjer menijo, da predlog še vedno dopušča možnosti za pozidavo in nastanitvene dejavnosti na območjih, ki bi morala biti namenjena javni rabi, kulturi, športu in zelenim površinam.
Prikrita stanovanjska gradnja
CI-GZI izraža zaskrbljenost, da kljub določenim spremembam, OPN še vedno podpira posebne interese, katerih cilj je pozidava zemljišč v neposredni bližini morja. Za območje Male opreme je določeno, da bivanje ni dovoljeno, vendar so kot spremljajoče dejavnosti dovoljene nastanitvene dejavnosti. Takšna določila po njihovo omogočajo različne interpretacije. “Čeprav na videz bivanje v omenjenih območjih ni dovoljeno, se po ovinku z oznako spremljajoče dejavnosti vseeno omogoča gradnja nastanitvenih kapacitet,” opozarjajo v CI-GZI. Prepričani so, da bi morala ta območja ostati javno dostopna vsem občanom.
Posebno pozornost namenjajo območju Arga, kjer vztrajajo, da bi ga bilo treba ohraniti za kulturne, športne in javne vsebine. Predlagajo, da bi območja Arga, Male opreme in Ribe ostala namenjena kulturi, športu in zelenim površinam. Med možnimi vsebinami omenjajo gledališče, galerije, muzeje, knjižnico, prireditvene prostore, parkovne ureditve in dejavnosti vodnih športov. “Samo tako se lahko zagotovi javni interes območja, ki ima vse lastnosti javnega dobra in mora biti namenjeno vsem občanom, ne pa privilegiranim skupinam,” poudarjajo.
Pravna vprašanja in zahteve po novem postopku
CI-GZI opozarja tudi na pravne zaplete, povezane s pripravo novega OPN po referendumu. Prepričani so, da referendum ni odpravil le posameznih določil, temveč celoten odlok, zato zagovarjajo ponovitev celotnega postopka priprave prostorskega akta. Po njihovem mnenju se ne bi smela uporabljati soglasja, izdana za že razveljavljeni odlok.
Med pripombami izpostavljajo tudi strokovne podlage za območji Argo in Delamaris, kjer opozarjajo na možen vpliv predvidenih objektov na podobo mesta. Nasprotujejo tudi predvidenim novim privezom med valobranom in carinskim pomolom, saj menijo, da je območje že zdaj preobremenjeno. Skrbi jih prihodnost kmetijskih zemljišč pod bolnico in v dolini Pivol, ki po njihovem mnenju niso dovolj zaščitena pred spremembami namembnosti.
Delavnice zgolj formalnost?
CI-GZI kritično ocenjuje dosedanji proces vključevanja javnosti. “Ugotavljamo, da so bila posvetovanja in delavnice izvedene bolj zaradi formalnosti in ustvarjanja vtisa sodelovanja občanov kot zaradi dejanske izmenjave idej in zaščite javnega interesa,” so zapisali. Od občinskih svetnikov pričakujejo, da bodo podprli rešitve, ki bi jasno preprečile vse oblike nastanitvenih dejavnosti na območjih Arga, Male opreme in Ribe.
CI-GZI poudarja, da ne nasprotujejo razvoju Izole, vendar menijo, da mora biti usmerjen v dolgoročno zaščito javnega prostora in interesov občanov. “Ne želimo biti zaviralec razvoja mesta, ne bomo pa popuščali pri odločitvah, ki jih ocenjujemo kot ključne za prihodnost Izole,” sporočajo. Če njihove pripombe ne bodo upoštevane, napovedujejo možnost nadaljnjih pravnih postopkov, vključno z ustavno presojo dokumenta.
Spletno uredništvo Naša Primorska
