Cezarju iz spisa izločili ključne dokaze za umor: Tožilstvu se sesuva eden najodmevnejših procesov

Eden najbolj odmevnih kriminalnih procesov v Sloveniji je doživel preobrat, ki bi lahko odločilno vplival na njegov razplet. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodnika o izločitvi ključnih dokazov v postopku zaradi umora Satka Zovka, v katerem je med obtoženimi tudi Dino Muzaferović – Cezar. Specializirano državno tožilstvo je tako ostalo brez dokazov, na katerih je gradilo pomemben del primera. Toda to še ne pomeni, da bo Muzaferović preprosto odkorakal na prostost – proti njemu tečejo tudi drugi postopki, tožilstvo pa mu v enem najnovejših očita celo, da naj bi kriminalno združbo vodil iz pripora.

Proces zaradi umora Satka Zovka, ki je bil novembra 2024 ustreljen v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, je obstal že v fazi predobravnavnega naroka. Okrožni sodnik Gorazd Fabjančič je namreč odločil, da je treba iz sodnega spisa izločiti številne dokaze, ker so bili po njegovi presoji pridobljeni nezakonito.

Specializirano državno tožilstvo se s takšno odločitvijo ni sprijaznilo. Pritožilo se je na višje sodišče in zahtevalo, naj se dokazi vrnejo v spis oziroma naj se sklep prvostopenjskega sodnika razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Zdaj je jasno, da tožilstvu ni uspelo.

Višje sodišče potrdilo izločitev ključnih dokazov

Ljubljansko višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. To pomeni, da ključni dokazi, na katerih je tožilstvo gradilo primer, ostajajo zunaj sodnega spisa. Okrožno sodišče je potrdilo, da so višji sodniki odločitev sprejeli, podrobnejše obrazložitve pa javnosti še ni moglo posredovati, ker odločba še ni bila vročena vsem strankam postopka.

Posledice so lahko zelo velike. Dnevnik poroča, da je tožilstvo po izločitvi ostalo praktično brez dokazov, na podlagi katerih bi lahko doseglo obsodbo obtoženih zaradi Zovkovega umora.

To ne pomeni, da jih je sodišče oprostilo. Do vsebinske presoje njihove krivde sploh še ni prišlo. Gre za vprašanje dopustnosti dokazov – in prav ti dokazi so bili za tožilstvo očitno tako pomembni, da lahko njihova izločitev odločilno spremeni nadaljnji potek postopka.

Kaj je bilo z dokazi narobe?

Jedro zapleta sega v policijsko preiskavo pred Zovkovim umorom. Po dosedanjem poročanju medijev je bil problem povezan z izvajanjem tajnega opazovanja in postopkom, s katerim je policija ukrepe dokumentirala oziroma podaljševala. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da pri pridobivanju dela dokazov niso bile spoštovane zahteve zakona o kazenskem postopku.

Tožilstvo zagovarja nasprotno stališče. Vztraja, da so imeli policisti za tajno opazovanje zadostne razloge, da so bili dokazi pridobljeni zakonito in da so zakonitost nekaterih ukrepov pred tem preverjali tudi sodniki.

Prav zato je bila odločitev višjega sodišča tako pomembna. Če bi pritožbi tožilstva ugodilo, bi se lahko ključni dokazi vrnili v postopek. Ker je bila prvostopenjska odločitev potrjena, pa je tožilstvo ostalo v bistveno težjem položaju.

Umor sredi Ljubljane

Satko Zovko je bil ubit novembra 2024 na Brdu v Ljubljani. Napadalec ga je ustrelil v njegovem avtomobilu, primer pa je zaradi načina izvedbe in kriminalnega ozadja hitro dobil oznako mafijske likvidacije. Preiskava je slovenske kriminaliste pripeljala do skupine osumljencev, med njimi Dina Muzaferovića.

Specializirano državno tožilstvo Muzaferoviću očita vpletenost v Zovkov umor, skupaj z njim pa so v postopku Jaka Bergant, Osman Koštić, Vili Sušnik, Rroland Cretu in Boban Stojanović. Stojanović po poročanju Dnevnika ni obtožen umora, temveč kaznivega dejanja, povezanega z večjo količino droge.

Vsi obtoženi imajo pravico do domneve nedolžnosti. In po najnovejšem sodnem preobratu bo vprašanje, ali lahko tožilstvo svoje očitke sploh še dokaže z dokazi, ki so ostali v spisu, postalo osrednje vprašanje postopka.

Bo Cezar zaradi tega prišel na prostost?

To je vprašanje, ki se je pojavilo že ob prvotni odločitvi o izločitvi dokazov. Toda odgovor ni tako preprost.

Muzaferović je v priporu od decembra 2024, ko so ga nekaj dni po Zovkovem umoru prijeli v Črnučah. Če bi bil postopek zaradi Zovkovega umora edina podlaga za njegovo pridržanje, bi lahko sesutje dokaznega dela primera zelo hitro odprlo vprašanje nadaljnjega pripora.

Toda vmes se je položaj bistveno spremenil.

Proti Muzaferoviću tečejo tudi drugi postopki. Zato iz današnje odločitve ni mogoče sklepati, da bo zaradi izločitve dokazov avtomatično izpuščen. Tudi Dnevnik poroča, da bo najverjetneje ostal v priporu prav zaradi drugih kazenskih postopkov.

In eden od teh je posebej odmeven.

Tožilstvo: Kriminalno združbo naj bi vodil kar iz pripora

Specializirano državno tožilstvo je v začetku septembra na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za novo preiskavo, povezano z Muzaferovićem. Po očitkih tožilstva naj bi kriminalna dejavnost njegove domnevne združbe potekala celo v času, ko je bil sam že za zapahi.

Preiskovalci mu med drugim očitajo povezave s trgovanjem s kokainom in orožjem. Po poročanju 24UR naj bi šlo tudi za orožje, ki je iz Bosne in Hercegovine potovalo proti Švedski. Novinar in poznavalec balkanskega organiziranega kriminala Avdo Avdić je za 24UR povedal, da naj bi bilo del takšnega orožja povezano tudi z umori, ki jih pripisujejo kriminalnemu okolju švedskega vodje Foxtrota Rawe Majida oziroma v nekaterih primerih iranskim obveščevalnim interesom. To so navedbe in ugotovitve v okviru preiskav, ne pravnomočno ugotovljena odgovornost Muzaferovića za takšne dogodke.

Slovenski organi Muzaferovića povezujejo z eno od vej kavaškega kriminalnega klana, vendar tudi glede teh očitkov velja domneva nedolžnosti.

Pred meseci opozarjali na nevarnost njegove izpustitve

Vprašanje morebitne izpustitve je bilo v Sloveniji zelo odmevno že junija, ko je postalo znano, da je prvostopenjski sodnik izločil dokaze. Takrat so se pojavila opozorila, da bi lahko izpustitev Muzaferovića pomenila varnostno tveganje in vplivala tudi na priče v drugih postopkih.

Toda pri tem je treba ločiti dve stvari. Ocene policije in tožilstva o nevarnosti posameznika niso nadomestilo za zakonito pridobljene dokaze v kazenskem postopku. Tudi pri najtežjih kaznivih dejanjih mora država spoštovati procesna pravila, saj sicer tvega prav to, kar se je zgodilo v tem primeru – da pomembni dokazi pred sodiščem postanejo neuporabni.

Zato primer ni pomemben samo zaradi Muzaferovića. Odpira veliko širše vprašanje o kakovosti dela organov pregona v eni najbolj zahtevnih kriminalističnih preiskav zadnjih let.

Največji problem ima zdaj tožilstvo

Če bo končna posledica odločitve res ta, da obtoženih zaradi Zovkovega umora ne bo mogoče obsoditi, to ne bo pomenilo, da je sodišče ugotovilo, kdo je umor zagrešil oziroma da ga obtoženi zagotovo niso. Pomenilo bo, da država očitkov ni uspela dokazati z zakonito pridobljenimi in pred sodiščem dopustnimi dokazi.

To je pomembna razlika.

Hkrati pa je za javnost težko spregledati širšo sliko. Slovenski organi pregona so po odmevnem umoru izvedli obsežno preiskavo, prijeli osumljence, vložili obtožnico in začeli enega najbolj varovanih sodnih postopkov v državi. Na obravnave obtožene vozijo v posebnih konvojih, sodišče varujejo specialne enote, nad območjem je ob nekaterih narokih letel celo policijski helikopter.

Zdaj pa se lahko zgodi, da se bo eden najodmevnejših procesov končal, še preden bo sodišče sploh vsebinsko presojalo najtežje očitke.

Cezar torej zaradi najnovejše odločitve še ni na poti skozi vrata pripora. Je pa tožilstvo v primeru umora Satka Zovka izgubilo bitko, ki je bila za prihodnost procesa morda odločilna. In če ključnih dokazov res ne bo mogoče nadomestiti, bo morala država pojasniti precej neprijetno vprašanje: kako je mogoče, da je preiskava enega najbolj odmevnih mafijskih umorov v Sloveniji prišla tako daleč, nato pa obstala zaradi načina, na katerega so bili pridobljeni njeni najpomembnejši dokazi?

Spletno uredništvo Naša Primorska