Bomo leto deležni beline snega nižinah že pred prazniki?

Medtem ko Slovenija uživa v mirnem in stabilnem jesenskem vremenu, se na daljnem severu odvijajo spremembe, ki bi lahko v prihodnjih tednih vplivale tudi na naše kraje. V višjih plasteh ozračja se pričakuje oslabitev polarnega vrtinca, velike vrteče gmote mrzlega zraka nad Arktiko. Ko ta vrtinec oslabi, se polarni zrak lažje spušča proti jugu.

To bi lahko konec novembra in v začetku decembra prineslo občutnejšo ohladitev in prve snežinke tudi v nižine.

Polarni vrtinec je velika vrteča gmota mrzlega zraka z nizkim tlakom, ki se jeseni začne oblikovati nad polarnimi območji. Nastane zaradi temperaturnih razlik med hladnim zrakom na severu in toplejšim zrakom na jugu. Ko se Arktika jeseni hitro ohlaja, se zaradi tega v višjih plasteh ozračja vzpostavijo močni zahodni vetrovi, ki nad Arktiko tvorijo vrtinec. Močan polarni vrtinec zadržuje mrzel zrak nad Arktiko, kar pogosto pomeni mile zime v zmernih geografskih širinah, kamor sodi tudi Slovenija.

Vplivi oslabitve polarnega vrtinca

Kadar se polarni vrtinec oslabi ali razdeli na več manjših jeder, se spremeni smer vetra – iz prevladujoče zahodne na severno. Takrat se mrzel zrak lažje premika proti Evropi in Severni Ameriki, kar pogosto prinaša mraz in sneženje ter vremenske skrajnosti. Mrzlim obdobjem lahko hitro sledi nenadna in močna odjuga.

Na stabilnost polarnega vrtinca vplivajo številni dejavniki. Med pomembnejše spadajo temperatura v višjih plasteh ozračja, obseg snežne odeje nad Sibirijo in dogajanje v troposferi, kjer se dogaja vreme. Stratosfera, plast nad troposfero, ki se razteza od približno deset do petdeset kilometrov nad površjem Zemlje, igra ključno vlogo. V zimskem času se tam oblikuje stratosferski del polarnega vrtinca. Včasih se zrak v stratosferi nenadoma segreje, kar upočasni kroženje vetrov okoli severnega pola in oslabi vrtinec. Ta pojav imenujemo nenadno segrevanje stratosfere, njegovi učinki pa se lahko prenesejo tudi v nižje plasti ozračja, kar poveča možnost za ohladitve in snežne padavine v zmernih geografskih širinah.

Aktualna vremenska napoved

Vremenski modeli za drugo polovico novembra kažejo, da bo polarni vrtinec šibkejši od povprečja. To pomeni, da se bo mrzel zrak s severa lažje spuščal proti jugu. Najizrazitejše ohladitve so pričakovane v Severni Ameriki in severnem delu Evrope, a ob ugodnih razmerah se lahko hladnejši zrak razširi tudi na južno stran Alp.

Za Slovenijo to pomeni povečano možnost, da temperature ob koncu novembra in v začetku decembra padejo pod dolgoletno povprečje, ob prehodih vremenskih front pa bi lahko tudi snežilo. Kljub temu ostaja napoved negotova – oslabitev vrtinca še ne pomeni nujno mraza pri nas, saj se lahko mrzle zračne mase usmerijo tudi drugam.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska