Bohinjska pobuda: Je Triglav na pragu novega državnega praznika?
Iz Bohinja se širi pobuda, da bi najvišja slovenska gora, Triglav, dobila svoj praznik. Predlagani datum je 7. avgust, ko je leta 1895 Jakob Aljaž postavil znameniti stolp na vrh gore. Pobudniki, ki verjamejo, da bi praznik utrdil narodno zavest in spoštovanje do naravne dediščine, morajo zbrati 5000 podpisov do konca leta, preden bo predlog lahko obravnaval državni zbor.
V Stari Fužini želijo slaviti Triglav kot simbol slovenstva in naravne lepote. Marko Viduka, pobudnik tega predloga, je za TV Slovenija pojasnil:
“Ugotovil sem, da mineva 130 let od postavitve Aljaževega stolpa, a nimamo praznika – zato pobuda.”
Za podporo pobudi lahko državljani obiščejo upravno enoto ali uporabijo digitalno potrdilo na spletu. Vendar pa mora predlog o delovnem državnem prazniku potrditi državni zbor.
Triglav kot simbol slovenstva
Zgodovinar Peter Mikša izpostavlja simbolni pomen Triglava v slovenski zgodovini:
“Na neki način je praznik Triglava praznik Slovencev.”
Triglav ni zgolj najvišji slovenski vrh, temveč tudi simbol odpora in pripadnosti, ki Slovence povezuje že stoletja. Mikša poudarja:
“Glede na to, kakšno vlogo ima v naši zgodovini, je Triglav absolutno primeren za to, da ima svoj praznik. Tako mu lahko damo vlogo, ki si jo zasluži.”
Kulturna in osebna vrednost
Marko Viduka dodaja, da je Triglav več kot le gora:
“Vsak Slovenec ima do Triglava neki odnos. Vsi ga nosimo v srcu.”
To je gora, ki krasi slovenski grb in zastavo ter je cilj, ki naj bi ga vsak Slovenec osvojil vsaj enkrat v življenju. Viduka verjame, da bi praznik lahko okrepil slovensko narodno identiteto in povezanost z naravo.
Ali bo 7. avgust postal nov državni praznik, bo pokazal čas. Pobudniki verjamejo, da bo dan Triglava prinesel novo dimenzijo v narodno zavest in spoštovanje do slovenske narave.
