Anhovo: Boj med kapitalom in zdravjem ljudi v Soški dolini
V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici je nedavno potekala okrogla miza, ki se je osredotočila na posledice onesnaževanja z azbestom v Soški dolini. Dogodek je potekal pred predstavo z naslovom “Anhovo”, kjer so udeleženci razpravljali o vplivih azbesta, ki so še vedno vidni na bregovih reke Soče.
Med govorniki so bili zdravnica Metoda Dodič Fikfak, avtorica knjige “Primer: Anhovo” Jasmina Jerant in nekdanji delavec Salonita Bogomir Bavdaž. Razpravo je usmerjala Monika Weiss, novinarka in strokovna sodelavka predstave.
Osebe Anhovega: Borec proti kapitalu
Monika Weiss je v svojem uvodnem nagovoru poudarila pomen ljudi, ki so se uprli kapitalističnim interesom in opozorili na okoljske posledice onesnaževanja. Poimenovala jih je “ljudje Anhovega”, ki so se v svojem lokalnem okolju zoperstavili kapitalu, ki povzroča dolgoročne škode za zdravje in okolje. Med njimi je bil tudi Bogomir Bavdaž, nekdanji delavec, ki je prvi opozoril na nevarnosti azbesta, ko so njegovi sodelavci prezgodaj umirali.
“Videli smo, da je veliko ljudi umiralo že pri petdesetih letih. Govorili so, da so pili ali kadili. Leta 1984 sta za mezoteliomom zbolela dva direktorja. Takrat so nam rekli, da niso vedeli, da je stanje tako hudo. Šele potem so nas začeli jemati bolj resno,” je povedal Bavdaž.
Nevarnost pozabe
Jasmina Jerant je opozorila na nevarnost, da bi se zgodba Anhovega razvrednotila ali pozabila. Kljub temu, da se azbest v cementarni ne uporablja več, posledice ostajajo. Azbest še vedno obstaja v velikih količinah, nakopičen ob bregovih Soče, kar predstavlja trajno nevarnost.
Jerant je poudarila, da azbesta niso odstranili, ampak so ga le zakopali, kar pomeni, da še vedno izteka v reko.
Metoda Dodič Fikfak je poudarila potrebo po čiščenju divjih odlagališč azbesta. Takšna območja je treba ustrezno zavarovati in označiti, da se prepreči nadaljnje poseganje vanje. Kjer je mogoče, je treba azbest varno odstraniti, saj je njegova prisotnost dolgoročno škodljiva za zdravje okolja in ljudi.
Odškodnine za žrtve
Razprava je zajela tudi temo odškodnin za žrtve azbestnih bolezni. Po besedah sodelujočih so zneski odškodnin za rakave bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, primerljivi s plačami vodilnih v podjetju Alpacem.
Odškodnina znaša približno 65 tisoč evrov, medtem ko bruto nagrada vodilnih dosega 56 tisoč evrov.
Dogodek je ponovno opozoril na vprašanje, ali kapital prevladuje nad zdravjem ljudi, ter postavil pomembna vprašanja o odgovornosti in skrbi za okolje v prihodnosti.
Spletno uredništvo Goriške novice
