Afera v vrhu srbske policije se poglablja: Dva funkcionarja ostajata za zapahi, sodišče odredilo 30-dnevni pripor

Afera, ki pretresa vrh srbske policije, dobiva novo razsežnost. Višje sodišče v Beogradu je načelniku Uprave kriminalistične policije Marku Kričku in vodji Službe za zatiranje kriminalitete Bošku Sekuloviću odredilo pripor do 30 dni. Visoka policijska funkcionarja so aretirali v nedeljo, 1. novembra, zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri preiskovanju odmevnega umora v beograjski restavraciji. Toda primer je precej širši: vključuje obtožbe o policijskem mučenju, domnevnem prikrivanju dokazov in spopadu znotraj policijskih vrst.

Srbska javnost je v nedeljo zjutraj izvedela za nepričakovano aretacijo dveh visokih predstavnikov kriminalistične policije. Po nalogu posebnega oddelka za boj proti korupciji Višjega javnega tožilstva v Beogradu so policisti Službe za boj proti korupciji prijeli Marka Krička in Boška Sekulovića. Oba sta bila osumljena nepravilnosti pri preiskovanju umora Aleksandra Nešovića, znanega pod vzdevkom Baja, ki se je maja zgodil v restavraciji »27« v elitni beograjski četrti Senjak.

Ministrstvo za notranje zadeve je po aretaciji objavilo tudi posnetek privedbe Sekulovića. Osumljencema so najprej odredili 48-urno policijsko pridržanje, v ponedeljek pa sta bila zaslišana na Višjem javnem tožilstvu. Sekulović je po poročanju srbskih medijev svojo obrambo podajal približno štiri ure. Tožilstvo je nato za oba predlagalo pripor, sodišče pa je predlogu ugodilo.

Sodišče odločilo: Zaradi nevarnosti vplivanja na priče ostajata v priporu

Višje sodišče v Beogradu je v torek, 3. novembra, sporočilo, da je Kričku in Sekuloviću odredilo pripor do 30 dni. Razlog za takšno odločitev je nevarnost, da bi osumljenca na prostosti vplivala na priče in s tem ovirala kazenski postopek. Zoper odločitev je dovoljena pritožba.

Obema očitajo zlorabo uradnega položaja, Krička pa dodatno preiskujejo zaradi suma zlorabljanja in mučenja. Po navedbah tožilstva naj bi med 12. majem in 3. junijem 2026 pri opravljanju službenih nalog prekoračila oziroma zlorabila pooblastila ter opustila določene dolžnosti. S tem naj bi povzročila škodo in huje kršila pravice Veselina Milića, nekdanjega načelnika beograjske policije.

Prav Milić je ena osrednjih oseb celotne afere. Še pred nekaj meseci se je sam znašel v priporu zaradi domnevne vpletenosti v prikrivanje umora na Senjaku. Zdaj pa so zaradi ravnanja med preiskavo istega zločina aretirali policijska funkcionarja, ki sta bila povezana z njegovo obravnavo.

Umor v restavraciji, truplo v sodu in aretacija policijskega šefa

Začetek zgodbe sega v 12. maj, ko je bil v beograjski restavraciji »27« na Senjaku umorjen Aleksandar Nešović, znan kot Baja. Za umor je obtožen Saša Vuković z vzdevkom Boske, preiskava pa je zajela tudi več drugih oseb, osumljenih pomoči pri prikrivanju zločina.

Nešovićevo truplo so 21. maja našli v sodu na območju občine Inđija. Primer je v Srbiji povzročil velik odmev, saj se je med preiskavo izkazalo, da bi lahko bili z dogodkom povezani tudi posamezniki iz policijskih vrst.

Med osumljenci se je znašel takratni načelnik beograjske policije Veselin Milić. Policisti so ga prijeli 15. maja, sprva zaradi suma, da je po umoru pomagal storilcu oziroma sodeloval pri prikrivanju kaznivega dejanja. Preiskava je zajela tudi tri policiste iz njegovega varovanja, vendar je tožilstvo pozneje zaradi pomanjkanja dokazov zavrglo kazensko ovadbo zoper njih.

Junija je tožilstvo opustilo tudi očitek, da je Milić pomagal storilcu po izvršitvi umora. Kljub temu se njegov kazenski postopek ni končal. Julija je tožilstvo vložilo obtožni predlog zaradi suma neprijave kaznivega dejanja in ponareditve uradne listine. Miliću očitajo, da naj ne bi prijavil informacij o umoru, za katere je izvedel pri opravljanju službe, ter da naj bi v uradni zaznamek vnesel neresnične podatke oziroma izpustil pomembna dejstva.

Milić je bil po več kot 50 dneh izpuščen iz pripora. Njegova obramba je med postopkom zatrjevala, da so mu policijski kolegi podtaknili obremenilne okoliščine. Prav njegovi odvetniki so konec julija vložili kazensko ovadbo, ki je povezana z zdajšnjo preiskavo proti Kričku in Sekuloviću.

Tožilstvo: Ignorirala naj bi navodila glede pomembnih dokazov

V središču očitkov proti policijskima funkcionarjema je tudi ravnanje z dokazi med preiskavo majskega umora. Po navedbah Višjega javnega tožilstva naj bi Kričak ustno odobril vložitev kazenske ovadbe zoper Milića, čeprav naj bi bil seznanjen s podatki, ki so kazali na drugačno dejansko stanje.

Posebej sporno naj bi bilo ravnanje z Milićevimi mobilnimi telefoni, ki so jih policisti zasegli med preiskavo njegovega službenega vozila. Tožilstvo je 17. maja odredilo, naj se naprave predajo pristojni kriminalistično-preiskovalni skupini vojaške policije zaradi pregleda in izvedenskega preučevanja.

Po navedbah tožilstva policisti kljub večkratnim pozivom niso pravočasno izvršili odredbe. Ko je pristojni tožilec 21. maja ponovno zahteval pojasnila, naj bi mu bilo odgovorjeno, da vsebino telefonov še obdelujejo. Preiskovalci zdaj ugotavljajo, ali je šlo za namerno zavlačevanje in zlorabo službenih pooblastil.

Takšni očitki so posebej resni, saj se nanašajo na ravnanje vodilnih policijskih uslužbencev z dokazi v preiskavi hudega kaznivega dejanja. Vendar za zdaj ostajajo predmet kazenskega postopka, v katerem krivda osumljencev še ni dokazana.

Pretresljive obtožbe: V policijskih prostorih naj bi moškega pretepali in dušili

Poleg domnevnih nepravilnosti pri preiskovanju umora se Marko Kričak sooča še z očitki o nasilju nad moškim z začetnicama N. L., ki ga srbski mediji identificirajo kot lastnika restavracije »27«.

Po navedbah tožilstva naj bi se dogodek zgodil 16. maja med drugo in tretjo uro zjutraj v prostorih Uprave kriminalistične policije. Kričak naj bi skupaj z drugimi, še neidentificiranimi policisti moškega udarjal po glavi, mu čez glavo poveznil kapuco in ga dušil. Nato naj bi mu odstranili nogavice ter ga s pasom udarjali po podplatih in hrbtu.

Tožilstvo navaja, da je moški utrpel lažje telesne poškodbe, med drugim podplutbe na desni nogi in stopalu. Prav zaradi teh očitkov Krička poleg zlorabe uradnega položaja preiskujejo tudi zaradi suma zlorabljanja in mučenja.

O domnevnem nasilju med policijskimi zaslišanji so srbski mediji poročali že med prvotno preiskavo umora. Več oseb je takrat zatrjevalo, da so jih policisti med obravnavo pretepali. Zdajšnja preiskava naj bi razjasnila tudi ravnanje odgovornih policijskih funkcionarjev v tistem obdobju.

Kričak se je v javnosti znašel že zaradi očitkov o nasilju nad protestniki

Marko Kričak je na čelo Uprave kriminalistične policije prišel konec decembra 2025. Pred tem je opravljal vodstvene naloge v policiji in deloval tudi v srbski Varnostno-informativni agenciji BIA.

V javnosti je postal znan tudi zaradi očitkov o policijskem nasilju med protivladnimi protesti. Študentka Nikolina Sinđelić ga je v preteklosti obtožila groženj s posilstvom in brutalnega ravnanja v garaži stavbe srbske vlade ter zoper njega vložila kazensko ovadbo. Te navedbe so bile predmet javnih polemik in jih ni mogoče predstavljati kot sodno dokazana dejstva.

Zdajšnja aretacija je zato sprožila še več pozornosti, saj gre za funkcionarja, ki je vodil eno najpomembnejših policijskih uprav v državi. Primer odpira tudi vprašanja o notranjem nadzoru nad policijo in zakonitosti ravnanja pri preiskovanju najhujših kaznivih dejanj.

Afera se nadaljuje, pred sodišče tudi nekdanji šef beograjske policije

Medtem ko sta Kričak in Sekulović v priporu, se nadaljuje tudi ločen kazenski postopek proti Veselinu Miliću. Po poročanju srbskih medijev je naslednji sodni narok v njegovem primeru predviden za 9. november.

Tako se je preiskava majskega umora na Senjaku v nekaj mesecih razširila v več kazenskih postopkov, v katerih se prepletajo očitki o prikrivanju zločina, zlorabi policijskih pooblastil, nepravilnem ravnanju z dokazi in domnevnem mučenju med zaslišanji.

Za zdaj ostaja najpomembnejša nova odločitev beograjskega sodišča: dva visoka policijska funkcionarja, ki so ju prijeli v nedeljo, bosta zaradi nevarnosti vplivanja na priče lahko v priporu ostala do 30 dni. O njuni odgovornosti bo odločalo sodišče, preiskava pa utegne razkriti še dodatne podrobnosti ene najodmevnejših afer v srbski policiji.

Spletno uredništvo