Črna kronikaDružbaPolitikaSlovenija

Afera Litijska: Ovadenemu zaupali novo vodstveno funkcijo, nekdanjo ministrico pa naznanili tožilstvu

Afera Litijska dobiva novo, za pravosodno ministrstvo neprijetno poglavje. Le tri dni preden je ministrstvo pod vodstvom Mihaela Zupančiča zaradi sumov kaznivih dejanj naznanilo nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan, je novo vodstveno funkcijo dobil Uroš Gojkovič, eden od ovadenih v isti aferi. Nekdanjemu generalnemu sekretarju ministrstva so zaupali vodenje službe, ki skrbi za koordinacijo in izvajanje projektov, med drugim tudi tistih, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi. Ministrstvo odločitev utemeljuje z njegovimi dolgoletnimi izkušnjami. Toda časovno zaporedje obeh odločitev odpira vprašanja o kadrovskih merilih, odgovornosti in doslednosti ravnanja državnih institucij.

Medtem ko se preiskava spornega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani nadaljuje, so na ministrstvu za pravosodje sprejeli kadrovsko odločitev, ki je znova usmerila pozornost na enega od osrednjih akterjev afere.

Po današnjem poročanju N1 je Uroš Gojkovič, nekdanji generalni sekretar ministrstva in eden od ovadenih v zadevi Litijska, po pooblastilu prevzel vodenje službe za koordinacijo in izvajanje projektov. Novo funkcijo je dobil tri dni pred naznanilom suma kaznivih dejanj zoper nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan.

Podatek je za N1 potrdilo samo ministrstvo, ki ga vodi Mihael Zupančič. Pojasnili so, da delovno mesto vodje pred izdajo pooblastila ni bilo zasedeno, Gojkoviču pa so vodenje zaupali zaradi njegovih večletnih izkušenj pri vodenju projektov.

Takšna obrazložitev sicer pojasnjuje kadrovsko odločitev, ne odpravi pa vprašanja, kako je ministrstvo pri izbiri upoštevalo dejstvo, da je Gojkovič že vključen v kazenskopravno obravnavo istega nepremičninskega posla, zaradi katerega je zdaj samo naznanilo svojo nekdanjo ministrico.

Nova funkcija vključuje tudi projekte z evropskim denarjem

Gojkovič je po pooblastilu postal vodja službe za koordinacijo in izvajanje projektov. Gre za organizacijsko enoto ministrstva, v kateri načrtujejo, upravljajo, izvajajo in vodijo projekte ter operacije, sofinancirane iz evropskih sredstev.

To je pomembna okoliščina, saj vodenje takšne službe ni zgolj administrativna naloga. Povezano je s koordinacijo projektov, spremljanjem njihovega izvajanja in organizacijo dela na področju, kjer sta preglednost postopkov ter pravilna poraba javnih in evropskih sredstev posebej pomembni.

Ministrstvo je za N1 pojasnilo, da je Gojkoviča izbralo na podlagi večletnih izkušenj z vodenjem projektov. Ni pa iz samega pojasnila razvidno, kako so pri kadrovski presoji tehtali pomen kazenske ovadbe in naravo očitkov, povezanih z afero Litijska.

Ob tem je treba poudariti, da kazenska ovadba ne pomeni ugotovljene krivde in sama po sebi ne predstavlja avtomatične prepovedi opravljanja vodstvene funkcije. Gojkovič očitke zavrača, o njegovi kazenski odgovornosti pa sodišče ni odločilo.

Toda prav pri vodstvenih imenovanjih v državnih organih je poleg zakonitosti pomembno tudi zaupanje javnosti. Zato je upravičeno pričakovati jasno pojasnilo, po katerih merilih se presoja primernost kandidatov za odgovorna delovna mesta, zlasti kadar so vključeni v odmevne postopke zaradi domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z javnim denarjem.

Nekdanjo ministrico naznanili, Gojkovič pa dobil novo odgovornost

Časovno zaporedje dogodkov je posebej zanimivo. Ministrstvo je v petek, 13. novembra, na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podalo naznanilo suma kaznivih dejanj zoper nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan. Le tri dni pred tem je Gojkoviču zaupalo novo funkcijo.

Naznanilo zoper Švarc Pipan se nanaša na njeno vlogo pri potrditvi investicijskega programa 22. decembra 2023 in podpisu pogodbe za nakup stavbe 28. decembra istega leta.

Ministrstvo predlaga presojo sumov nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Med drugim se sklicuje na ugotovitve računskega sodišča o pomanjkljivostih investicijske dokumentacije, neupoštevanih stroških nujne prenove in vprašanjih glede obsega pravic, ki jih je država z nakupom pridobila.

Pravosodni minister Mihael Zupančič je ob naznanilu poudaril, da ugotovitev iz dokumentacije ne more prezreti in da nihče ne sme biti nedotakljiv, ne glede na funkcijo, ki jo opravlja ali jo je opravljal.

Prav zato nova kadrovska odločitev odpira vprašanje doslednosti. Če ministrstvo pri nekdanji ministrici poudarja dolžnost razjasnitve morebitnih nepravilnosti, je pomembno, da javnosti razumljivo pojasni tudi svojo odločitev o dodelitvi vodstvenih nalog drugemu posamezniku, ki je v isti aferi že ovaden.

Pri tem ne gre za dokazovanje krivde katerega koli od vpletenih, temveč za presojo ravnanja institucije in preglednosti njenih odločitev.

Država plačala 7,7 milijona evrov, prodajalec stavbo prej kupil za 1,7 milijona

V ozadju afere je nakup dotrajane stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za katero je država decembra 2023 odštela 7,7 milijona evrov. Nepremičnino je od podjetnika Sebastjana Vežnaverja kupilo ministrstvo za pravosodje, ki ga je takrat vodila Dominika Švarc Pipan. Vežnaver je stavbo prek svojega podjetja konec leta 2019 kupil iz stečajne mase podjetja Nikom za približno 1,7 milijona evrov.

Razlika med obema kupninama znaša šest milijonov evrov, vendar sama po sebi še ne dokazuje nezakonitega zaslužka. Pri ugotavljanju morebitnega oškodovanja so pomembni dejanska vrednost nepremičnine v času državnega nakupa, obseg pridobljenih pravic, stroški in okoliščine sklenitve posla.

Po navedbah N1 so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada ocenili, da naj bi protipravno pridobljena premoženjska korist pri poslu znašala 2,9 milijona evrov.

Dodatna vprašanja so odprle cenitve nepremičnine. Združenje sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko Sicgras je vrednost investicije ob določenih predpostavkah ocenilo na šest milijonov evrov, dopolnjena ocena iz junija 2025 pa je navedla pogojno vrednost 4,5 milijona evrov.

Ta znesek je za 3,2 milijona evrov nižji od kupnine, ki jo je plačala država. Prav vprašanja vrednotenja, površin, parkirišč in stroškov prenove so postala pomemben del preverjanja zakonitosti ter gospodarnosti posla.

Kaj kriminalisti očitajo nekdanjima uslužbencema?

V preiskavi afere Litijska sta se poleg prodajalca nepremičnine znašla tudi nekdanji generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič in nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije Simon Starček. Po poročanju N1 preiskovalci NPU sumijo, da naj bi Gojkovič in Starček pri nakupu delovala usklajeno s Sebastjanom Vežnaverjem. Ta je stavbo od junija 2022 poskušal prodati tudi po nižji ceni od tiste, ki jo je pozneje plačala država.

V zadevi je omenjena še sodna cenilka Breda Zorko, ki je po navedbah preiskovalcev izdelala cenitvi stavbe. Preiskovalci sumijo, da je bila vrednost nepremičnine brez ustrezne utemeljitve močno zvišana, pri čemer so sporne tudi navedbe o njeni površini.

Specializirano državno tožilstvo je oktobra 2025 na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju.

Po zadnjih informacijah, ki jih je N1 pridobil od tožilstva, sodišče o zahtevi za sodno preiskavo še ni odločilo. Kazenski postopek v tej fazi torej še ni začet s pravnomočno odločitvijo o uvedbi sodne preiskave. Gojkovič in Vežnaver očitke zavračata. Za vse vpletene velja domneva nedolžnosti.

Starček medtem dobil vodstveno funkcijo na Institutu Jožef Stefan

Zanimiva je tudi nadaljnja poklicna pot Simona Starčka, nekdanjega vodje službe za nepremičnine in investicije na pravosodnem ministrstvu. Kot poroča N1, Starček ni več zaposlen na ministrstvu za pravosodje. Zaposlil se je na Institutu Jožef Stefan, kjer opravlja funkcijo vršilca dolžnosti pomočnika direktorja.

Tudi Starček je med ovadenimi v aferi Litijska. Ob tem je zoper nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan vložil zasebno tožbo zaradi njenih izjav o nepravilnostih pri nakupu stavbe. Na predobravnavnem naroku v začetku oktobra Švarc Pipan ni priznala krivde in je zanikala, da bi Starčka žaljivo obdolžila.

Tako se je položaj nekdanjih sodelavcev ministrstva po izbruhu afere precej spremenil. Starček je odšel na drugo javno raziskovalno ustanovo, Gojkovič pa je ostal na ministrstvu in dobil novo vodstveno pooblastilo.

Ti zaposlitveni odločitvi sami po sebi nista dokaz nepravilnosti. Sta pa pomembni za razpravo o tem, kako javne ustanove presojajo kadrovske odločitve, kadar so kandidati vključeni v še nerešene kazenskopravne postopke.

Revizorka, ki je opozarjala na Litijsko, dobila naloge pri vladi

Zgodba ima še eno kadrovsko razsežnost. Revizorka Suzana Hötzl, ki je pripravila revizijsko poročilo o nakupu Litijske, je bila junija letos imenovana v vladno delovno skupino za svetovanje pri revizijah. V svojem poročilu je opozorila na domnevno nezakonito prerazporeditev 6,5 milijona evrov proračunskih sredstev za nakup nepremičnine ter odgovornost takratnih najvišjih državnih funkcionarjev.

Poročilo je pozneje sprožilo tudi vprašanja o strokovni ustreznosti njegove priprave. Urad za nadzor proračuna je ugotovil odstopanja, ministrstvo pod vodstvom Andreje Katič pa je revizorki izdalo opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Hötzl se je na ukrep odzvala s tožbo.

Po navedbah N1 je Hötzl še vedno zaposlena na pravosodnem ministrstvu kot vodja službe za notranjo revizijo, vendar je v obsegu 60 odstotkov delovnega časa začasno premeščena na ministrstvo za zdravje.

Njena vključitev v vladno delovno skupino kaže, da se kadrovske in strokovne posledice afere Litijska nadaljujejo tudi po menjavi političnega vodstva.

V kabinetu ministra tudi kandidat Demokratov za župana

N1 je razkril še eno kadrovsko odločitev na pravosodnem ministrstvu. Devetega novembra se je v kabinetu ministra Mihaela Zupančiča za določen čas zaposlil Uroš Menciger, kandidat Demokratov za župana Radovljice.

Zaposlil se je na delovnem mestu višjega svetovalca. Njegove naloge po pojasnilih ministrstva vključujejo usklajevanje dela organizacijskih enot, sodelovanje z drugimi organi, pripravo analiz in razvojnih projektov ter oblikovanje sistemskih rešitev.

Menciger se bo 29. novembra v drugem krogu lokalnih volitev pomeril z dosedanjim radovljiškim županom Cirilom Globočnikom. Zaposlitev političnega kandidata v kabinetu ministra ni sama po sebi nezakonita. Ministrski kabineti imajo namreč drugačno kadrovsko ureditev kot običajna strokovna delovna mesta v javni upravi.

Vseeno pa časovna bližina zaposlitve in lokalnih volitev odpira legitimna vprašanja o ločevanju političnega delovanja, službenih obveznosti ter uporabe javnih sredstev. Za presojo bi bili pomembni konkretni pogoji zaposlitve in opravljanje nalog.

Kdo bo prevzel odgovornost za Litijsko?

Afera Litijska je že februarja 2024 povzročila odstop Dominike Švarc Pipan, ki je takrat vodila ministrstvo za pravosodje. Pred tem sta položaja zapustila tudi generalni sekretar Uroš Gojkovič in državni sekretar Igor Šoltes. Sporni nakup je imel širše politične posledice, med drugim za stranko SD in takratno vlado. V naslednjih letih so sledile revizije, kriminalistična preiskava, kazenske ovadbe in postopki pred tožilstvom.

Toda skoraj tri leta po nakupu stavbe vprašanja o odgovornosti še vedno niso dokončno razrešena. Država je za nepremičnino plačala 7,7 milijona evrov, preiskovalci pa preverjajo, ali je bil posel izveden zakonito in ali je nastala protipravna premoženjska korist.

Najnovejše razkritje o Gojkovičevi novi funkciji odpira dodatno vprašanje, kako se v javni upravi obravnavajo posamezniki, ki so bili vključeni v sporne odločitve.

Pravosodno ministrstvo ima pravico in dolžnost sprejemati kadrovske odločitve v skladu z zakonodajo. Toda ob odmevnih primerih, kakršen je Litijska, je za zaupanje javnosti pomembno, da so razlogi za takšne odločitve jasno predstavljeni.

Ministrstvo je zoper nekdanjo ministrico naznanilo sum kaznivih dejanj, enemu od že ovadenih nekdanjih sodelavcev pa skoraj istočasno zaupalo vodenje službe za projekte. Obe odločitvi sta lahko pravno ločeni, vendar njuna časovna bližina upravičeno odpira vprašanja o doslednosti kadrovske politike in standardih odgovornosti.

Končno besedo o morebitni kazenski odgovornosti bodo imeli pristojni pravosodni organi. Za pojasnjevanje svojih kadrovskih odločitev pa je odgovorno ministrstvo samo.

Spletno uredništvo

 

Povezane objave

Back to top button