Pretresljivi podatki: Zaradi nenadne srčne smrti umrlo 192 ljudi, med njimi tudi šest otrok in mladostnikov

V Furlaniji – Julijski krajini so v zadnjih petih letih obravnavali 192 primerov nenadne srčne smrti pri ljudeh, starih do 59 let. Kar 71 umrlih še ni dopolnilo 40 let, med njimi pa je bilo tudi šest mladoletnikov. Podatki, ki so jih strokovnjaki predstavili v bolnišnici na Katinari v Trstu, razkrivajo še eno skrb vzbujajočo ugotovitev: šest od desetih nenadnih srčnih smrti se je zgodilo doma.

Strokovnjaki so z dodatnimi preiskavami odkrivali vzroke smrti, pri nekaterih umrlih pa ugotovili tudi genske spremembe, zaradi katerih so lahko pravočasno začeli pregledovati njihove svojce.

Prav to je eden najpomembnejših ciljev raziskave – preprečiti, da bi se podobne tragedije ponovile v isti družini.

V petih letih 192 primerov, večina umrlih je bila moških

V petek, 13. novembra, so v veliki predavalnici bolnišnice na Katinari v Trstu (Trieste) predstavili rezultate petletnega delovanja regionalnega registra nenadnih srčnih smrti pri mlajših osebah. Gre za projekt, ki od leta 2021 spremlja in podrobno preučuje primere nenadne srčne smrti v Furlaniji – Julijski krajini.

Po podatkih zdravstvene ustanove ASUGI je register v tem obdobju obravnaval 192 primerov smrti pri osebah, starih od rojstva do 59 let. Med umrlimi je bilo 82 odstotkov moških, kar kaže na izrazito razliko med spoloma. Še posebej pozornost vzbuja podatek, da je bilo 71 umrlih mlajših od 40 let, šest pa jih je bilo mladoletnih.

Nenadna srčna smrt je posebej pretresljiva, kadar prizadene mladega človeka, ki pred dogodkom morda ni imel očitnih zdravstvenih težav. V nekaterih primerih je lahko prvi znak dotlej neprepoznane bolezni srca prav življenjsko nevarna motnja srčnega ritma, ki se razvije zelo hitro.

Strokovnjaki opozarjajo, da je za razumevanje takšnih dogodkov pomembno natančno ugotoviti vzrok smrti. Prav zato regionalni register ne zbira zgolj številčnih podatkov, temveč povezuje ugotovitve različnih medicinskih strok, od kardiologije in sodne medicine do genetike ter toksikologije.

Predstavljeni podatki sicer ne pomenijo, da je v regiji v zadnjih letih prišlo do nenadnega povečanja števila tovrstnih smrti. Gre za pregled primerov, ki jih je register obravnaval od začetka delovanja, in ne za primerjavo z enako dolgim predhodnim obdobjem.

Šest od desetih smrti se je zgodilo doma

Eden najbolj izstopajočih podatkov je, da se je kar 60 odstotkov obravnavanih nenadnih srčnih smrti zgodilo na domu. To pomeni, da je velik del ljudi usodno srčno motnjo doživel v domačem okolju, zunaj bolnišnice oziroma neposrednega zdravstvenega nadzora.

Nenadna srčna smrt je pogosto povezana z nenadnim srčnim zastojem, pri katerem srce ne more več učinkovito črpati krvi. Človek lahko v nekaj sekundah izgubi zavest in preneha normalno dihati. Brez takojšnjega ukrepanja lahko pride do nepopravljivih poškodb možganov in smrti.

Prav zato je pri srčnem zastoju izjemno pomemben odziv ljudi v bližini. Če se oseba nenadoma zgrudi, je neodzivna in ne diha normalno, je treba nemudoma poklicati številko 112, začeti temeljne postopke oživljanja in čim prej uporabiti avtomatski zunanji defibrilator, če je na voljo.

Vsaka minuta brez ustreznega ukrepanja zmanjšuje možnosti preživetja. Oživljanje in zgodnja defibrilacija lahko pri določenih motnjah srčnega ritma odločilno vplivata na izid, zato je poznavanje osnovnih postopkov prve pomoči pomembno tudi za ljudi brez zdravstvene izobrazbe.

Podatek o velikem deležu smrti na domu dodatno opozarja, da se življenjsko nevarni srčni dogodki ne dogajajo samo med športom ali večjimi telesnimi napori. Pojavijo se lahko tudi med običajnimi vsakodnevnimi dejavnostmi.

Najpogostejši vzrok ishemična bolezen srca

Strokovnjaki so s podrobnimi preiskavami ugotavljali, katere bolezni in okoliščine so bile povezane z obravnavanimi smrtnimi primeri. Najpogosteje so ugotovili ishemično bolezen srca, ki je bila navedena pri 75 umrlih.

Ishemična bolezen srca nastane, kadar srčna mišica ne dobi dovolj krvi in kisika, najpogosteje zaradi zoženja ali zapore koronarnih arterij. V določenih okoliščinah lahko povzroči srčni infarkt ali nevarne motnje srčnega ritma, ki lahko vodijo v nenaden srčni zastoj.

Čeprav jo pogosto povezujemo s starejšimi ljudmi, se lahko pojavi tudi pri mlajših odraslih, zlasti kadar so prisotni dejavniki tveganja, kot so kajenje, povišan krvni tlak, motnje presnove maščob, sladkorna bolezen in družinska obremenjenost.

Pri mlajših ljudeh lahko nenadno srčno smrt povzročijo tudi nekatere prirojene ali dedne bolezni srčne mišice in električnega prevodnega sistema srca. Te bolezni so lahko dolgo neprepoznane, včasih pa se pokažejo šele ob resnem srčnem dogodku.

Prav zaradi različnih možnih vzrokov je pomembno, da se vsak primer obravnava individualno. Enaka končna posledica, torej nenadna srčna smrt, namreč ne pomeni, da je bil pri vseh umrlih prisoten enak bolezenski proces.

V 48 primerih ugotovljena povezava z uporabo prepovedanih oziroma zlorabljanih snovi

Druga pomembna ugotovitev regionalnega registra se nanaša na uporabo snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje srca. Pri 48 umrlih so strokovnjaki ugotovili povezavo smrti z uporabo oziroma zlorabo takšnih snovi.

Podatek je pomemben, saj nekatere psihoaktivne snovi lahko povzročijo motnje srčnega ritma, nenadno zvišanje krvnega tlaka, krčenje koronarnih žil in druge nevarne zaplete. Tveganje je lahko še večje pri ljudeh, ki imajo že prisotno, vendar neprepoznano srčno bolezen.

Strokovnjaki so v okviru diagnostičnih postopkov opravili 179 toksikoloških preiskav. Takšne analize pomagajo ugotoviti prisotnost različnih snovi v organizmu in njihovo morebitno vlogo pri smrti.

Pri razlagi rezultatov je pomembno razlikovati med ugotovljeno prisotnostjo določene snovi in dokazano neposredno vzročno povezavo. Podatki, ki jih je predstavila ASUGI, govorijo o smrtih, povezanih z uporabo oziroma zlorabo snovi, ne pa o tem, da bi bila pri vseh 48 primerih ugotovljena povsem enaka okoliščina ali mehanizem smrti.

Raziskava tako opozarja tudi na vpliv dejavnikov, ki jih je mogoče vsaj deloma preprečevati. Mednje sodijo uporaba nevarnih snovi, neprepoznani dejavniki srčno-žilnega tveganja in pomanjkljivo poznavanje opozorilnih znakov bolezni.

Genetske preiskave razkrile spremembe, pomembne tudi za svojce

Eden najpomembnejših dosežkov projekta je povezan z genetskimi raziskavami. Strokovnjaki so genske analize opravili v 22 primerih, pri desetih umrlih pa so odkrili gensko spremembo, ki je bila pomembna za nadaljnjo zdravstveno obravnavo njihovih družinskih članov.

Takšna ugotovitev lahko bistveno spremeni položaj svojcev. Nekatere bolezni srca so namreč dedne, kar pomeni, da imajo lahko tudi drugi člani družine povečano tveganje za podobne zdravstvene zaplete.

Če zdravniki pri umrlem odkrijejo gensko spremembo, povezano z dedno srčno boleznijo, lahko sorodnikom ponudijo usmerjene preglede, genetsko svetovanje in po potrebi dodatne preiskave. Mednje lahko sodijo elektrokardiogram, ultrazvočna preiskava srca, dolgotrajno spremljanje srčnega ritma in drugi diagnostični postopki.

Namen takšnega spremljanja ni zgolj odkriti morebitno bolezen, temveč tudi pravočasno ukrepati. Pri nekaterih srčnih obolenjih lahko ustrezno zdravljenje, prilagoditev telesnih obremenitev ali drugi preventivni ukrepi pomembno zmanjšajo tveganje za življenjsko nevarne zaplete.

Prav zato ima podrobna preiskava nenadne smrti pomen, ki presega ugotavljanje vzroka posamezne tragedije. Z njo je v določenih primerih mogoče zaščititi tudi ljudi, ki za svojo morebitno dedno ogroženost sploh ne vedo.

Kaj lahko opozarja na nevarno srčno bolezen?

Čeprav se lahko nenaden srčni zastoj zgodi brez predhodnih opozorilnih znakov, se pri nekaterih ljudeh pred njim pojavijo simptomi, ki zahtevajo zdravniško pozornost. Mednje sodijo nepojasnjene omedlevice, zlasti med telesnim naporom, izrazito razbijanje srca, bolečine v prsih, nenavadna zadihanost in ponavljajoče se epizode vrtoglavice.

Posebno pozornost si zaslužijo omedlevice med športom ali neposredno po njem, saj so lahko v določenih primerih povezane z motnjami srčnega ritma. Pomemben podatek je tudi družinska anamneza, predvsem če je kdo od bližnjih sorodnikov nenadoma umrl v mladosti ali ima diagnosticirano dedno srčno bolezen.

To ne pomeni, da je vsaka omotica ali razbijanje srca znak življenjsko nevarnega obolenja. Takšni simptomi imajo lahko številne, tudi povsem nenevarne vzroke. Kadar pa se ponavljajo, se pojavijo ob telesnem naporu ali jih spremljajo drugi opozorilni znaki, je potreben zdravniški pregled.

Pri osebah z znano družinsko obremenjenostjo je lahko smiselna dodatna kardiološka obravnava, o kateri odloča zdravnik glede na osebno in družinsko zdravstveno zgodovino.

Strokovnjaki pri tem poudarjajo pomen preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in ustreznega zdravljenja. Prav takšno usmeritev ima tudi regionalni register, saj želi iz podatkov o umrlih pridobiti informacije, ki lahko pomagajo živim.

Na Katinari združili kardiologe, genetike in sodne izvedence

Projekt v Furlaniji – Julijski krajini temelji na sodelovanju različnih medicinskih strok in vseh regionalnih zdravstvenih ustanov. V njem sodelujejo kardiologi, specialisti sodne medicine, patologi, toksikologi, genetiki, zdravniki nujne medicinske pomoči in specialisti medicine športa.

Koordinacijo registra vodita profesor Gianfranco Sinagra, predstojnik kardiologije v Trstu (Trieste), in profesor Stefano D’Errico, predstojnik sodne medicine. Rezultate sta predstavila skupaj z generalnim direktorjem zdravstvene ustanove ASUGI Antoniom Poggiano in drugimi predstavniki zdravstvenega sistema.

V okviru projekta so poleg toksikoloških in genetskih analiz opravili tudi 149 preiskav srca z magnetno resonanco. Takšni diagnostični postopki omogočajo natančnejše razumevanje bolezni in sprememb, ki so lahko povezane z nenadno smrtjo.

Regionalna oblast Furlanije – Julijske krajine je ob predstavitvi rezultatov potrdila nadaljnje financiranje projekta še za tretje triletno obdobje. Sredstva so namenjena strokovnemu osebju, diagnostiki, raziskavam, laboratorijski opremi, informacijskim sistemom in izobraževanju.

Podpora projektu kaže, da regionalni zdravstveni sistem spremljanje nenadnih srčnih smrti razume kot pomemben del javnozdravstvene preventive. Pri tem sodelujeta tudi tržaška univerza in zdravstvena ustanova ASUGI, ki želita raziskovalne ugotovitve uporabiti za izboljšanje zgodnjega odkrivanja bolezni.

Številke so pretresljive, še pomembnejše pa je, kaj lahko preprečijo

Podatki iz Furlanije – Julijske krajine opozarjajo, da nenadna srčna smrt ni omejena zgolj na starejše ljudi. Med 192 obravnavanimi primeri je bilo 71 oseb mlajših od 40 let, šest pa jih še ni dopolnilo 18 let. Večina umrlih je bila moških, kar 60 odstotkov smrti pa se je zgodilo doma.

Toda raziskava ima tudi pomembno preventivno razsežnost. Z natančnimi preiskavami so strokovnjaki v posameznih primerih odkrili dedne dejavnike, zaradi katerih so lahko zdravstveno obravnavo ponudili tudi svojcem umrlih. Tako se tragedija ene družine lahko spremeni v priložnost za preprečitev nove.

Predstavljeni podatki ne omogočajo sklepanja, da nenadne srčne smrti med mladimi naraščajo, saj za takšno primerjavo potrebujemo podatke o številu primerov v prejšnjih obdobjih in ustrezno primerljive skupine prebivalcev. Jasno pa kažejo, da gre za resen zdravstveni problem, ki zahteva sodelovanje različnih strok in sistematično spremljanje.

Najpomembnejše sporočilo tržaških strokovnjakov zato ni zgolj število umrlih. Je spoznanje, da lahko natančna razjasnitev vzrokov nenadne smrti pomaga odkriti nevarne bolezni pri drugih družinskih članih in jim v določenih primerih reši življenje.

Spletno uredništvo Goriške novice