Francija znova na nogah in v plamenih: Do 200.000 protestnikov, 121 pridržanih in napad na televizijske novinarje #foto #video

Francijo je v soboto zajel nov val protestov, ki že peti konec tedna zapored razkrivajo nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov, plač in vladnih politik. Po podatkih notranjega ministrstva je na ulice po vsej državi odšlo približno 106.000 ljudi, organizatorji pa govorijo o 200.000 udeležencih. V Parizu so oblasti našteli 24.000 protestnikov, mladinske sindikalne organizacije pa kar 100.000. Čeprav je večina shodov potekala mirno, so iz več mest poročali o incidentih.

Policija je do sobotnega poznega popoldneva pridržala 121 ljudi, v Lyonu je bila napadena televizijska ekipa, v Parizu pa so policisti uporabili solzivec. Protestniki medtem opozarjajo, da se njihov boj ne končuje, saj je za torek napovedana nova stavka.

Peti protestni konec tedna, nezadovoljstvo pa ostaja

Francoske ulice so v soboto ponovno napolnili protestniki različnih generacij in družbenih skupin. Med njimi so bili pripadniki gibanja rumenih jopičev, dijaki, študenti, sindikalisti, okoljski aktivisti ter organizacije, ki nasprotujejo policijskemu nasilju in zahtevajo večjo zaščito otrok. Čeprav imajo posamezne skupine različne zahteve, jih povezuje nezadovoljstvo z razmerami v državi in občutek, da politične odločitve ne odgovarjajo na njihove vsakodnevne težave.

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je sobotnih protestov udeležilo približno 106.000 ljudi, od tega 24.000 v Parizu. Organizatorji so predstavili precej višje ocene. Mladinska sindikalna povezava je sporočila, da je po vsej Franciji protestiralo okoli 200.000 ljudi, v prestolnici pa naj bi jih bilo približno 100.000. Razlike med uradnimi in organizatorskimi ocenami so pri velikih francoskih protestih pogoste, saj strani uporabljata različne metode štetja.

Sobotna mobilizacija je bila po uradnih podatkih manjša od predhodne sobote, ko je notranje ministrstvo naštelo 146.000 udeležencev, od tega 46.000 v Parizu. Organizatorji so takrat govorili o približno 250.000 protestnikih po državi. Kljub zmanjšanju števila udeležencev protestno gibanje ostaja dejavno in se pripravlja na nadaljnje akcije.

Francoski mediji opozarjajo, da protesti niso več omejeni na eno samo vprašanje. Sprva so se osredotočali predvsem na življenjske stroške in položaj mladih, nato pa so se jim pridružile organizacije z zahtevami glede policijskih pooblastil, človekovih pravic in zaščite otrok. Prav združevanje različnih pobud je sobotnim shodom dalo posebno politično in družbeno težo.

Pariz: Od Trga republike do Trga naroda

V francoski prestolnici so se protestniki zbrali na Trgu republike, od koder so se odpravili proti Trgu naroda, pri čemer je pot vodila tudi mimo Bastilje. Organizatorji so se s policijsko prefekturo dogovorili za skupno traso, po kateri so lahko korakale različne protestne skupine. Takšna ureditev je omogočila, da so se zahteve, povezane z draginjo, zaščito otrok in nasprotovanjem novemu zakonu o policijskih pooblastilih, izrazile v enem večjem sprevodu.

V Parizu so bili poleg rumenih jopičev prisotni predstavniki sindikatov, dijakov in študentov ter aktivisti, ki nasprotujejo predlogu zakona o uporabi strelnega orožja. Sodelovali so tudi predstavniki organizacij za pravice otrok, ki opozarjajo na nasilje nad mladoletnimi in zahtevajo učinkovitejšo zaščito.

Po navedbah policijske prefekture je večina sprevoda do sobotnega poznega popoldneva dosegla Trg naroda brez večjih incidentov. Kljub temu je na ulici Chaligny manjša skupina ljudi proti policistom metala predmete, zaradi česar so varnostne sile uporabile solzivec. Policija je sporočila, da je bilo posredovanje namenjeno razpršitvi skupine, ki je napadala policiste.

Pariško tožilstvo je potrdilo 22 pridržanj, med pridržanimi pa so bili tudi trije mladoletniki. Razlogi za pridržanja so bili med drugim nedovoljeno nošenje orožja, žalitve uradnih oseb in kršitve prepovedi udeležbe na protestih. Francoska policija je ob tem poudarila, da je večina udeležencev protestirala mirno.

V Lyonu napadli televizijsko ekipo

Eden najresnejših incidentov sobotnih protestov se je zgodil v Lyonu, kjer je bila med poročanjem napadena ekipa francoske televizije BFMTV. Po navedbah lokalnih oblasti je skupina protestnikov fizično napadla novinarje in njihove spremljevalce, zaradi česar je morala posredovati policija.

Ekipo so sestavljali dva novinarja in dva varnostnika. Po pričevanju očividcev je bil napad izjemno nasilen, eden od članov ekipe pa je prejel več udarcev. Napadalci naj bi poškodovali in nato odnesli tudi televizijsko kamero. Policisti posebnih enot CRS so morali posredovati, da bi novinarje zaščitili pred nadaljnjim nasiljem.

Neodvisni snemalec, ki je bil priča dogodku, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je moral sam odstraniti novinarsko oznako, ker se je bal, da bi postal naslednja tarča. Po njegovih navedbah so tudi njega zadeli kamni, ki so jih metali posamezniki iz množice.

Prefekt regije Auvergne-Rhône-Alpes Étienne Guyot je napad javno obsodil in poudaril, da sta svoboda tiska in pravica javnosti do obveščenosti temeljni vrednoti demokratične družbe. Incident je dodatno opozoril na nevarnosti, s katerimi se pri poročanju z množičnih protestov soočajo novinarji.

Po podatkih notranjega ministrstva je bilo do sobote ob 17. uri po vsej Franciji pridržanih 121 ljudi.

Spor zaradi zakona o policijskem orožju

Ena najodmevnejših tem sobotnih protestov je predlog zakona, ki bi spremenil pravni položaj policistov in žandarjev pri uporabi strelnega orožja. Predlog predvideva uvedbo domneve zakonitosti uporabe orožja, kar pomeni, da bi se ob določenih pogojih uporaba strelnega orožja sprva štela za zakonito, dokler ne bi bilo dokazano nasprotno.

Nasprotniki opozarjajo, da bi takšna ureditev lahko otežila ugotavljanje odgovornosti policistov v primerih neupravičene uporabe sile. Aktivistične organizacije so predlog označile za zakon, ki bi policistom omogočil preveliko zaščito pred kazensko odgovornostjo. Nekatere skupine ga zato v svojih protestnih sporočilih imenujejo kar dovoljenje za ubijanje.

Podporniki zakona takšne očitke zavračajo. Policijski sindikati poudarjajo, da so policisti pri opravljanju nalog pogosto izpostavljeni nevarnim razmeram in da potrebujejo jasnejšo pravno zaščito, kadar orožje uporabijo v okoliščinah, ki jih dovoljuje zakon. Predlog podpirajo tudi desnosredinske in skrajno desne politične skupine, med njimi stranka Marine Le Pen.

Predlog je francoska narodna skupščina sprejela julija, 19. novembra pa naj bi se z njim ponovno ukvarjal senat. Nasprotniki so zbrali več kot 730.000 podpisov pod peticijo, s katero zahtevajo njegov umik. Prav bližajoča se parlamentarna obravnava je eden od razlogov, da je sobotna mobilizacija dobila dodatno pozornost.

Razprava je posebej občutljiva zaradi preteklih primerov policijskega nasilja v Franciji. V Parizu trenutno poteka tudi sojenje trem policistom, obtoženim nasilnega napada na glasbenega producenta Michela Zeclerja leta 2020. Primer je takrat sprožil velik javni odziv in razpravo o ravnanju policije, nadzoru nad uporabo sile ter odgovornosti uradnih oseb.

Visoki življenjski stroški ostajajo osrednji razlog nezadovoljstva

Čeprav je predlog zakona o policijskih pooblastilih pritegnil veliko pozornosti, je za številne protestnike glavni razlog za odhod na ulice še vedno življenjski standard. Francija se že več mesecev sooča z nezadovoljstvom zaradi cen življenjskih potrebščin, stanovanjskih stroškov in občutka, da plače ne sledijo potrebam gospodinjstev.

Posebej glasni so mladi, ki opozarjajo na negotove zaposlitvene možnosti, stroške izobraževanja in težave pri osamosvajanju. Dijaki in študenti zahtevajo več sredstev za javno šolstvo ter boljše pogoje za izobraževanje. V številnih francoskih mestih so v zadnjih tednih potekale tudi blokade srednjih šol, ki so postale pomemben del širšega protestnega gibanja.

Sindikati medtem zahtevajo zvišanje plač in več vlaganj v javne storitve. Po njihovem mnenju so dosedanji vladni ukrepi nezadostni, saj ne odpravljajo težav, s katerimi se soočajo zaposleni v javnem in zasebnem sektorju. Posebej opozarjajo na položaj javnih uslužbencev, katerih kupna moč je po njihovih ocenah v zadnjih letih oslabela.

Vlada je predlagala 0,6-odstotno zvišanje minimalne plače, vendar sindikati menijo, da je takšen ukrep premajhen. Predstavniki delavskih organizacij zahtevajo širša pogajanja o plačah in delovnih pogojih ter opozarjajo, da brez občutnejših sprememb socialnega nezadovoljstva ne bo mogoče umiriti.

Vlada pod pritiskom, premier išče pot iz krize

Francoski premier Sébastien Lecornu se sooča z zahtevnimi razmerami, saj mora hkrati odgovarjati na socialne zahteve, zagotavljati delovanje javnih služb in obvladovati napetosti na ulicah. Po poročanju časnika Le Monde je vlada poskušala nezadovoljstvo omejiti s posameznimi popuščanji in napovedmi nadaljnjih pogajanj, vendar sindikati ocenjujejo, da ukrepi ne odgovarjajo na njihove ključne zahteve.

Dodatno nezadovoljstvo je povzročila odločitev, da se pogajanja o kupni moči prestavijo na 11. december. Sindikalne organizacije so prepričane, da vlada s tem odlaša z iskanjem rešitev, medtem ko se položaj številnih zaposlenih ne izboljšuje.

Vlada po drugi strani poudarja potrebo po javnofinančni odgovornosti in postopnem reševanju zahtev. Premier je v zadnjih tednih večkrat pozval k dialogu, vendar je hkrati opozarjal na nasilje, poškodovanje javne in zasebne lastnine ter napade na policiste.

Takšna kombinacija spravljivih izjav in strožjih varnostnih ukrepov je povzročila dodatne kritike. Nekateri predstavniki sindikatov in opozicije vladi očitajo, da nezadovoljstvo ljudi obravnava predvsem kot varnostni problem, namesto da bi se osredotočila na njegove socialne vzroke.

Francoska politična kriza ima tudi širše ozadje. Država se približuje predsedniškim volitvam leta 2027, zato so gospodarska in socialna vprašanja vse pomembnejša v javni razpravi. Protesti so tako postali tudi prostor, kjer se izražajo različna pričakovanja glede prihodnje politične usmeritve države.

Na ulicah kar 70.000 policistov in žandarjev

Francoske oblasti so se na sobotne proteste pripravile z obsežnimi varnostnimi ukrepi. Notranji minister Laurent Nuñez je že v petek napovedal, da bo po vsej državi razporejenih približno 70.000 policistov in žandarjev. Predvidenih je bilo med 50 in 60 večjih protestnih sprevodov, čeprav so organizatorji našteli precej več posameznih protestnih aktivnosti.

Minister je pojasnil, da bo policija uporabljala prilagodljivo taktiko, s katero naj bi preprečevala nasilne incidente in hitro posredovala ob morebitnih izgredih. Posebno pozornost so namenili skupinam, za katere so varnostne službe ocenjevale, da bi lahko poskušale izzvati spopade ali poškodovati premoženje.

Francoska policijska prefektura je pred protesti opozorila na možnost, da bi se v Parizu oblikovala skupina več sto posameznikov, pripravljenih na nasilne izgrede. Obenem so oblasti priznale, da so bile njihove napovedi v preteklih tednih včasih pretirane. Predhodno soboto so namreč opozarjale na resne nevarnosti, protesti pa so nato potekali brez večjih incidentov.

Sobotni dogodki so pokazali, da je bila večina protestov mirna, vendar posameznih nasilnih incidentov ni bilo mogoče preprečiti. Policija je morala posredovati v Parizu, Lyonu in nekaterih drugih mestih, kjer so posamezne skupine protestnikov zapustile predvidene trase ali se spopadle z varnostnimi silami.

V torek nova stavka: Protesti se selijo tudi na delovna mesta

Sobotni shodi niso zaključek protestnega vala. Francoski sindikati so za torek, 17. novembra, napovedali novo nacionalno stavko, ki naj bi zajela predvsem javni sektor. K sodelovanju pozivajo zaposlene v javnih službah, izobraževanju in drugih dejavnostih, kjer sindikati zahtevajo višje plače ter boljše delovne pogoje.

Sindikat CGT je k sodelovanju pozval tudi zaposlene v zasebnem sektorju, medtem ko se je sindikat CFDT pridružil pozivu za stavko javnih uslužbencev. Sindikalni predstavniki poudarjajo, da želijo s stavko povečati pritisk na vlado pred nadaljnjimi pogajanji o plačah in kupni moči.

Prihodnji teden bo pomemben tudi zaradi parlamentarne obravnave zakona o policijskih pooblastilih. Senat naj bi se s predlogom ukvarjal v četrtek, 19. novembra, zato organizacije, ki mu nasprotujejo, napovedujejo nadaljevanje javnih aktivnosti.

Francijo tako čaka še en politično in socialno zahteven teden. Vlada bo morala odgovarjati na zahteve sindikatov, parlament bo razpravljal o občutljivem zakonu, protestne organizacije pa bodo presojale, kako nadaljevati pritisk.

Protesti so manj množični, vendar nezadovoljstvo ni izginilo

Sobotni podatki kažejo, da se je število udeležencev protestov v primerjavi s predhodnim koncem tedna zmanjšalo. Vendar to še ne pomeni, da so se razlogi za nezadovoljstvo zmanjšali ali da se protestno gibanje približuje koncu.

Francoski protesti združujejo različne družbene skupine, katerih zahteve niso vedno enake. Nekateri opozarjajo na visoke življenjske stroške, drugi zahtevajo večjo zaščito otrok, tretji nasprotujejo spremembam policijskih pooblastil. Prav ta raznolikost lahko protestnemu gibanju daje širšo družbeno podporo, hkrati pa otežuje oblikovanje enotnih zahtev.

V prihodnjih dneh bo zato pomembno spremljati predvsem odziv vlade, obseg torkove stavke in razpravo o zakonu o policijskem orožju. Od teh dogodkov bo odvisno, kako se bodo protestne aktivnosti nadaljevale.

Francija je v soboto ponovno pokazala, da nezadovoljstvo zaradi življenjskih stroškov in političnih odločitev ostaja pomemben družbeni dejavnik. Čeprav je bila večina protestov mirna, so nasilni incidenti in napadi na novinarje opozorili tudi na nevarnosti, ki spremljajo velike množične shode. Pred državo je nov teden stavk, političnih razprav in iskanja odgovorov na zahteve, zaradi katerih ljudje že peto soboto zapored odhajajo na ulice.

Spletno uredništvo