Sindikati in delodajalci brez dogovora o zaposlovanju tujcev: Vlada želi spremeniti pravila, opozorila o zlorabah ostajajo

Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta sta bili v ospredju dve pomembni zakonodajni spremembi, ki bi lahko vplivali na prihodnost slovenskega gospodarstva, pokojninskega sistema in trga dela. Socialni partnerji niso dosegli soglasja o noveli zakona o zaposlovanju tujcev, pri predlogu nacionalnega demografskega sklada pa ne nasprotujejo nadaljevanju zakonodajnega postopka.

Največ razhajanj ostaja pri možnosti zaposlovanja tujih delavcev prek agencij, omejevanju menjave delodajalca in sankcijah za podjetja, ki kršijo delovnopravno zakonodajo.

Medtem ko gospodarstvo opozarja na pomanjkanje delovne sile in administrativne ovire, sindikati svarijo pred slabšanjem položaja delavcev, ki so že zdaj pogosto posebej ranljivi.

Pri zaposlovanju tujcev dogovora še vedno ni

Ekonomsko-socialni svet je v petek, 13. novembra, obravnaval predlog sprememb zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Gre za zakonodajo, ki določa pogoje, pod katerimi lahko državljani držav zunaj Evropske unije opravljajo delo v Sloveniji, ter obveznosti delodajalcev, ki jih zaposlujejo.

Socialni partnerji so se s predlaganimi spremembami ukvarjali že na ravni strokovnega odbora, vendar kljub pogajanjem niso dosegli soglasja. Razhajanja so se prenesla tudi na petkovo sejo ESS, kjer sindikati in delodajalci niso uspeli uskladiti stališč.

Vlada želi s spremembami povečati prilagodljivost trga dela in olajšati zaposlovanje tujih delavcev v dejavnostih, kjer primanjkuje kadra. Gospodarstvo opozarja, da podjetja zaradi dolgotrajnih postopkov in omejitev težje zagotavljajo delovno silo, ki jo potrebujejo za nemoteno poslovanje.

Sindikati pa opozarjajo, da poenostavljanje postopkov ne sme pomeniti slabšanja pravic zaposlenih. Po njihovem mnenju bi lahko nekatere predlagane spremembe povečale odvisnost tujih delavcev od delodajalcev in zmanjšale učinkovitost nadzora nad kršitvami.

Sporne sankcije za podjetja, ki kršijo zakonodajo

Eno največjih razhajanj se nanaša na spremembe 42. člena zakona, ki ureja prepoved zaposlovanja tujcev pri delodajalcih, kaznovanih zaradi določenih kršitev.

Po veljavni ureditvi lahko delodajalca že ena pravnomočno izrečena globa zaradi zakonsko določenega prekrška pripelje do prepovedi zaposlovanja tujih delavcev. Trajanje prepovedi je odvisno od vrste kršitve in lahko znaša eno, dve ali pet let.

Predlog novele predvideva, da pri večini prekrškov prepoved ne bi več nastopila že po prvi pravnomočni globi. Za izrek prepovedi bi morali biti delodajalcu v obdobju dveh let pravnomočno izrečeni dve globi, pri čemer bi se za najtežje kršitve, kot je nezakonito zaposlovanje državljanov tretjih držav, ohranila strožja ureditev.

Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je treba zagotoviti sorazmernost med težo prekrška in posledicami za podjetje. Glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček je opozoril, da lahko prepoved zaposlovanja tujcev doleti tudi delodajalce zaradi kršitev, ki niso neposredno povezane z delom tujih državljanov.

Po podatkih GZS je bilo na seznamu Zavoda RS za zaposlovanje v začetku novembra 1744 delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev. Za podjetja, ki so odvisna od zaposlovanja delavcev iz tujine, lahko takšna omejitev pomeni resno organizacijsko težavo.

Sindikati na drugi strani opozarjajo, da je prav prepoved zaposlovanja tujcev eden od učinkovitejših ukrepov za preprečevanje kršitev. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Matija Drmota je poudaril, da prepoved ni le kazen, temveč tudi odvračilni ukrep, ki delodajalce spodbuja k spoštovanju zakonodaje.

Po oceni sindikatov bi lahko milejše sankcioniranje zmanjšalo učinkovitost varovanja pravic tujih delavcev, še posebej v primerih, ko so ti zaradi dovoljenj za prebivanje in delo močno odvisni od posameznega podjetja.

Tuje delavce bi lahko zaposlovale tudi domače agencije

Druga pomembna sprememba se nanaša na agencijsko delo. Predlog novele predvideva odpravo posebne omejitve, ki domačim agencijam za zagotavljanje dela delavcev trenutno preprečuje zaposlovanje določenih kategorij tujih državljanov in njihovo posredovanje drugim podjetjem.

Po predlagani ureditvi bi lahko domače zaposlitvene agencije pod določenimi pogoji zaposlovale tuje delavce in jih zagotavljale podjetjem, ki potrebujejo dodatno delovno silo.

Predvideni so tudi posebni pogoji za delovanje takšnih agencij. Med drugim bi morale poslovati najmanj dve leti in imeti vsaj deset zaposlenih, od katerih bi moralo biti najmanj 20 odstotkov slovenskih državljanov.

Delodajalci menijo, da je agencijsko delo že dovolj regulirano in da dodatne omejitve niso potrebne. Po njihovem prepričanju bi lahko večja dostopnost agencijskega zaposlovanja podjetjem omogočila hitrejše prilagajanje potrebam proizvodnje in storitvenih dejavnosti.

Sindikati pa opozarjajo na tveganje, da bi podjetja namesto neposrednega zaposlovanja delavcev pogosteje uporabljala posredniške agencije. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf meni, da bi lahko takšen način zaposlovanja oslabil neposredno odgovornost podjetij do delavcev.

Po njegovi oceni bi morali delodajalci, ki potrebujejo delavce, te praviloma zaposlovati neposredno. Agencijsko delo sicer ni samo po sebi nezakonito ali neustrezno, vendar sindikati opozarjajo, da so tuji delavci zaradi jezikovnih ovir, nepoznavanja zakonodaje in odvisnosti od zaposlitve posebej izpostavljeni morebitnim zlorabam.

Šest mesecev brez možnosti menjave delodajalca

Pomembno razhajanje ostaja tudi pri predlagani šestmesečni vezanosti tujega delavca na prvega delodajalca.

Predlog predvideva, da tuji delavec v prvih šestih mesecih zaposlitve praviloma ne bi mogel zamenjati delodajalca. Takšna ureditev naj bi podjetjem omogočila večjo predvidljivost, saj imajo z zaposlovanjem delavcev iz tujine pogosto stroške, povezane z iskanjem kadra, administrativnimi postopki in organizacijo prihoda.

Toda sindikati opozarjajo, da bi takšna omejitev lahko delavcem otežila odhod iz neustreznih delovnih razmer. Če bi se zaposleni znašel pri delodajalcu, ki ne izplačuje plač ali krši druge pravice, bi lahko bila omejitev menjave zaposlitve dodatna ovira pri zaščiti njegovih interesov.

Volf je že pred petkovo sejo poudaril, da morajo imeti tuji in domači delavci enake temeljne pravice. Nasprotuje razmišljanju, da mora delavec zaradi stroškov, ki jih ima podjetje z njegovim prihodom, določeno obdobje ostati pri istem delodajalcu.

To vprašanje je posebej pomembno v dejavnostih, kjer je zaposlovanje tujih delavcev razširjeno in kjer so delovne razmere pogosto zahtevne. Mednje sodijo gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, prevoz in skladiščenje.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo oktobra letos izdanih 1330 delovnih dovoljenj, največ prav za te dejavnosti. Zavod je v istem mesecu izdal tudi 3122 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, kar je bilo 27,7 odstotka več kot oktobra lani.

Demografski sklad: Državne naložbe za prihodnje pokojnine

Medtem ko pri zaposlovanju tujcev soglasja ni bilo, je bila razprava o predlogu nacionalnega demografskega sklada drugačna. Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju zakonodajnega postopka, čeprav to še ne pomeni, da so vse vsebinske dileme odpravljene.

Predlog zakona predvideva pomembno spremembo upravljanja državnega premoženja. Slovenski državni holding bi se preoblikoval v družbo Nacionalni demografski sklad, v kateri bi bilo skoncentrirano lastništvo in upravljanje velikega dela državnih kapitalskih naložb.

Sklad bi prihodke od državnega premoženja namenjal za več različnih ciljev. Del sredstev bi bil usmerjen v financiranje pokojninske blagajne, manjši del v dolgotrajno oskrbo in družinsko politiko, preostanek pa v ohranjanje oziroma povečevanje premoženja sklada.

Ministrstvo za finance predlog utemeljuje z dolgoročnimi demografskimi spremembami. Slovenija se tako kot številne druge evropske države sooča s staranjem prebivalstva, zaradi katerega se povečuje pritisk na pokojninski sistem in javne finance.

Namen sklada je zato oblikovati stabilnejši vir financiranja, ki ne bi bil neposredno odvisen samo od tekočih prispevkov zaposlenih in delodajalcev. Prihodki od upravljanja državnih naložb bi lahko v prihodnje prispevali k financiranju obveznosti, povezanih s staranjem prebivalstva.

Toda predlog odpira tudi vprašanja upravljanja in nadzora. Kritiki opozarjajo, da bi lahko koncentracija velikega dela državnega premoženja v eni instituciji povečala tveganje političnega vpliva na upravljanje naložb.

Prav zato bo pri nadaljnji obravnavi pomembno, kako bodo določeni organi upravljanja, nadzor nad poslovanjem in pravila glede razpolaganja s prihodki sklada.

Različna pogleda na prihodnost slovenskega trga dela

Petkova seja ESS je ponovno pokazala, da imajo socialni partnerji različne predstave o tem, kako naj se Slovenija odzove na pomanjkanje delovne sile in demografske spremembe.

Delodajalci zagovarjajo hitrejše in bolj prilagodljive postopke zaposlovanja tujih delavcev. Opozarjajo, da pomanjkanje kadra že vpliva na poslovanje podjetij in da lahko dodatne omejitve zmanjšajo njihovo konkurenčnost.

Sindikati medtem vztrajajo, da mora biti vsaka poenostavitev postopkov povezana z učinkovitim nadzorom nad delovnimi razmerami. Po njihovem mnenju večja dostopnost tuje delovne sile ne sme ustvarjati možnosti za izogibanje odgovornosti delodajalcev ali slabšanje položaja zaposlenih.

Razprava o demografskem skladu je povezana z drugim vidikom istega problema. Staranje prebivalstva vpliva tako na razpoložljivost delovne sile kot na dolgoročno financiranje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Slovenija bo zato v prihodnjih letih potrebovala rešitve na obeh področjih. Pri zaposlovanju tujcev bo treba uskladiti potrebe gospodarstva in varstvo delavskih pravic, pri demografskem skladu pa zagotoviti pregledno upravljanje državnega premoženja ter jasno določiti, kako bodo njegovi prihodki uporabljeni.

Petkova razprava je tako prinesla dva različna izida: predlog demografskega sklada lahko nadaljuje zakonodajno pot brez nasprotovanja ESS, pri spremembah zaposlovanja tujcev pa ključna razhajanja ostajajo nerešena. Od nadaljnjih odločitev bo odvisno, kakšna pravila bodo v prihodnje veljala za podjetja, tuje delavce in upravljanje državnega premoženja.

Spletno uredništvo Toti Maribor