Oranžno opozorilo za večji del Slovenije: Do 150 litrov dežja, reke lahko prestopijo bregove, prihaja tudi sneg

Slovenijo danes in jutri čaka izrazito vremensko poslabšanje, ki lahko povzroči težave na cestah, poplavljanje nižje ležečih območij in hitro naraščanje hudournikov. Agencija RS za okolje (ARSO) je zaradi pričakovanih dolgotrajnih nalivov za večji del države izdala oranžno vremensko opozorilo. V zahodni, južni in osrednji Sloveniji lahko v samo 24 urah pade od 50 do 100 litrov dežja na kvadratni meter, krajevno tudi okoli 150 litrov. Najbolj izpostavljeni bodo deli Primorske, Goriške, Notranjske in osrednje Slovenije.

Ob tem bodo naraščale reke, na Obali bo povišano morje, v petek pa bo Slovenijo zajela še občutna ohladitev. Meja sneženja se lahko spusti vse do nadmorske višine med 500 in 800 metri.

Po razmeroma mirnem začetku novembra se nad Slovenijo razvija vremenska situacija, ki zahteva precej več pozornosti kot običajno jesensko deževje. Nad severnim Sredozemljem se krepi ciklonsko območje, proti našim krajem pa doteka zelo vlažna in nestabilna zračna masa. Takšna kombinacija ustvarja ugodne razmere za nastanek dolgotrajnih padavin, ki jih lahko spremljajo tudi močnejši krajevni nalivi.

Po napovedi Agencije RS za okolje se bodo padavine danes, v četrtek, 12. novembra, iz zahodnih in južnih krajev postopoma širile nad večji del države. Njihova intenzivnost se bo popoldne in zvečer povečevala, najbolj izrazito deževje pa meteorologi pričakujejo od četrtkovega popoldneva do petka sredi dneva.

Oranžno vremensko opozorilo bo najprej veljalo za jugozahodno Slovenijo, zvečer in ponoči pa tudi za večino drugih območij države. Na severovzhodu bo predvidoma ostalo rumeno opozorilo, saj tam pričakujejo manj padavin.

Največ dežja na zahodu: Posočje, Goriška in Vipavska dolina med izpostavljenimi območji

Največ padavin bo predvidoma v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. ARSO napoveduje, da lahko v 24 urah na teh območjih pade od 50 do 100 milimetrov dežja, lokalno tudi okoli 150 milimetrov. To pomeni do 150 litrov vode na vsak kvadratni meter površine, kar lahko ob že namočenih tleh povzroči hitro odtekanje vode v potoke, hudournike in rečne struge.

Za Goriško je še posebej pomembna napoved intenzivnejših padavin v Posočju, Vipavski dolini in na širšem območju zahodne Slovenije. Vlažen zrak, ki prihaja z jugozahoda, se ob gorskih pregradah dviguje in ohlaja, zaradi česar lahko na privetrnih pobočjih nastajajo izrazitejše padavine. Takšno dogajanje je značilno predvsem za območje Julijskih Alp, Posočja in dinarske pregrade.

Portal Neurje.si je že v ponedeljek opozoril, da se nad severnim Sredozemljem razvija ciklonsko območje, ki bo proti Sloveniji usmerjalo velike količine vlage. Njihova analiza meteorološkega modela ICON-EU je za zahodno Slovenijo nakazovala možnost izrazitejših padavin, najnovejše opozorilo ARSO pa zdaj potrjuje, da bo najbolj intenzivno vremensko dogajanje v četrtek in petek.

Po podatkih meteorologov je na Primorskem že v prvem delu tedna padlo od 30 do 70 milimetrov dežja, medtem ko je večji del države prejel precej manj padavin. To pomeni, da so nekatera zahodna območja že precej namočena, dodatne večje količine dežja pa lahko pospešijo površinski odtok in naraščanje vodotokov.

Na vzhodu Slovenije bodo predvidoma zabeležili od 20 do 50 milimetrov padavin. Tudi tam bodo možni močnejši nalivi, vendar je skupna pričakovana količina dežja občutno manjša kot na zahodu in jugu.

Vipava in vodotoki v slovenski Istri lahko prestopijo bregove

Hidrološka služba ARSO opozarja, da bodo danes čez dan reke v večjem delu države začele hitreje naraščati. Večina rek v zahodni, osrednji in južni Sloveniji bo do večera dosegla velike pretoke, posamezni vodotoki pa se lahko razlijejo.

Med posebej izpostavljenimi območji so Vipavska dolina in slovenska Istra. Tam lahko ob močnejših nalivih hitro narastejo manjši vodotoki, ki se na obilne padavine odzovejo bistveno hitreje kot večje reke. Pri hudournikih se lahko vodostaj v kratkem času močno poveča, voda pa s seboj prinaša tudi veje, kamenje, zemljino in drug material.

Na Vipavskem bodo prebivalci morali posebno pozornost nameniti območjem ob reki Vipavi in njenih pritokih, zlasti tam, kjer se ob močnem deževju voda že sicer razliva na nižje ležeče površine. Hidrološka napoved za zdaj govori o možnosti razlivanj, ne pa o potrjenih poplavah na posameznih lokacijah.

Tudi v slovenski Istri bodo lahko hitro naraščali manjši vodotoki. Zaradi intenzivnih nalivov je mogoče zastajanje meteorne vode na cestah, dvoriščih in drugih nižje ležečih območjih, kjer odtočni sistemi večjih količin vode ne morejo dovolj hitro odvajati.

V petek se bo naraščanje rek nadaljevalo. Razlivanja bodo mogoča predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji, kjer bo padavin največ. Manjše reke bodo po napovedih hidrologov začele upadati do noči na soboto, medtem ko se bodo nekatere kraške reke odzivale počasneje.

Notranjska in Dolenjska: kraška polja se lahko dodatno ojezerijo

Na Notranjskem in Dolenjskem bo ob obilnem deževju pomembno tudi dogajanje na kraških vodotokih. Ti imajo drugačen hidrološki odziv kot običajne reke, saj se voda pretaka tudi skozi podzemne sisteme, ponore in kraške izvire.

Po napovedih ARSO bodo kraške reke na Notranjskem in Dolenjskem še naraščale, zaradi česar se bodo lahko povečale tudi ojezerjene površine kraških polj. To pomeni, da lahko voda na posameznih območjih ostane povišana tudi po tem, ko bodo padavine že ponehale.

Posebno pozornost je zato smiselno nameniti nižje ležečim območjem ob kraških vodotokih, cestam, ki potekajo prek poplavnih površin, in zemljiščem, kjer se ob dolgotrajnem deževju voda običajno zadržuje.

Na Dolenjskem bodo razmere odvisne predvsem od dejanske razporeditve padavin. Če bodo nalivi dolgotrajni, se lahko poleg naraščanja večjih vodotokov pojavijo tudi lokalne težave z odvodnjavanjem in zastajanjem vode.

Na Obali še dodatna nevarnost: ponoči lahko poplavlja morje

Vremensko poslabšanje bo izrazito tudi ob slovenski obali. V četrtek popoldne in zvečer bo zapihal okrepljen jugo, ki lahko skupaj z vremenskimi in plimskimi razmerami prispeva k povišanju gladine morja.

Hidrologi napovedujejo, da se bo morje v noči s četrtka na petek, predvidoma med 22. in 1. uro, razlivalo na najbolj izpostavljenih delih obale. Višina razlivanja lahko doseže približno deset centimetrov.

Takšno razlivanje je pomembno predvsem za najnižje ležeče dele obalnih mest, kjer lahko voda doseže obalne poti, nižje pomole in druge površine neposredno ob morju. Ob okrepljenem vetru so lahko razmere dodatno neugodne, zato je na izpostavljenih delih obale potrebna previdnost.

Jugo bo v petek ob prehodu hladnejšega zraka postopoma zamenjala burja. Ta bo prinesla drugačen tip vremena, saj se bodo temperature znižale, padavine pa bodo začele slabeti.

Petek prinaša preobrat: meja sneženja se bo spustila do 500 metrov

Medtem ko bo prvi del vremenskega poslabšanja zaznamovalo predvsem obilno deževje, bo petek prinesel tudi občutno ohladitev. Nad Slovenijo se bo začel širiti hladnejši zrak, meja sneženja pa se bo postopoma spuščala.

Sprva bo snežilo predvsem v visokogorju, nad približno 2000 metri nadmorske višine. V petek popoldne pa ARSO napoveduje spuščanje meje sneženja od severa proti nadmorski višini med 500 in 800 metri.

Vremenoslovci pri tem posebej omenjajo Notranjsko in Kočevsko, kjer bi se lahko dež proti koncu padavinskega dogodka ponekod spremenil v sneg. Vendar je treba poudariti, da bodo padavine ob ohladitvi predvidoma že precej slabele.

Prav časovno ujemanje prihoda hladnega zraka in preostalih padavin bo odločalo o tem, ali bo sneg dosegel tudi posamezne višje ležeče kraje. Spuščanje meje sneženja na 500 metrov namreč še ne pomeni, da bo na vseh območjih te nadmorske višine nastala snežna odeja.

Na portalu Neurje.si opozarjajo, da so pri takšnih vremenskih prehodih odločilne tudi majhne razlike v času prihoda hladne fronte. Če se ohladi, ko so padavine že večinoma ponehale, bo snega bistveno manj, kot če bi se ohladitev zgodila med najmočnejšim deževjem.

Na višje ležečih cestah, zlasti na Notranjskem, Kočevskem in v gorskem svetu, bodo vozniki zato morali spremljati aktualne razmere. Poleg mokrega vozišča lahko ob ohladitvi nastanejo tudi razmere za sneženje in poznejšo poledico.

Nevarnost ni samo v rekah: težave lahko povzročijo zamašeni odtoki

ARSO je ob napovedi obilnih padavin izpostavil še eno pomembno opozorilo. Zaradi velike količine odpadlega jesenskega listja je treba preventivno poskrbeti za pretočnost kanalov in odtokov.

Novembrsko deževje ima namreč posebnost: na cestah, dvoriščih in v žlebovih se nabira listje, ki lahko ob močnejših nalivih zamaši rešetke, jaške in odvodne kanale. Voda se zato začne zadrževati tudi tam, kjer sicer ob običajnem deževju ne povzroča težav.

Ob močnejših padavinah se lahko voda nabira na podvozih, nižje ležečih cestah, parkiriščih in ob vhodih v kleti. Kjer je odvajanje padavinske vode oteženo, lahko pride do lokalnih zalitij, četudi bližnja reka ne prestopi bregov.

Prebivalcem na izpostavljenih območjih meteorologi svetujejo, naj še pred začetkom najmočnejših nalivov preverijo odtoke, odstranijo listje z dostopnih odvodnih rešetk in zaščitijo predmete, ki bi jih lahko voda odnesla. Pri tem naj se izogibajo posegom v narasle vodotoke ali nevarnim območjem ob njih.

Vozniki naj bodo posebej previdni na cestah, kjer se lahko pojavijo večje količine vode. Vožnja skozi poplavljene podvoze ali odseke, kjer globina vode ni znana, je nevarna, saj lahko vozilo obstane ali izgubi oprijem s podlago.

Kakšno vreme nas čaka v soboto in nedeljo?

Po burnem četrtku in petku se bo vreme ob koncu tedna postopoma umirilo. Padavine bodo po napovedih ARSO v prvem delu noči na soboto večinoma ponehale, do jutra pa se bo od zahoda oziroma severa začelo jasniti.

Sobota bo predvidoma precej bolj suha in svetlejša, vendar tudi občutno hladnejša. Na Primorskem bo še pihala burja, ki bo čez dan postopoma slabela. Po napovedi portala Neurje.si bodo dnevne temperature v notranjosti večinoma med 5 in 10 stopinjami Celzija, na Primorskem pa nekoliko višje.

Nedeljsko jutro bo marsikje hladno in ponekod megleno. Ob jasnem vremenu in šibkem vetru bodo lahko temperature na posameznih območjih padle pod ledišče, zato bo mogoča tudi slana. Čez dan se bo oblačnost od zahoda postopoma povečevala, na jugozahodu pa bo lahko že rahlo deževalo.

Daljše obdobje stabilnega vremena se za zdaj ne nakazuje. ARSO za začetek prihodnjega tedna napoveduje ponovno povečano verjetnost padavin, največjo v ponedeljek. To pomeni, da bi se lahko po kratkem sobotnem in nedeljskem premoru spet vrnilo bolj spremenljivo vreme.

Najbolj kritične bodo prihodnje ure

Največ pozornosti bo treba vremenskemu dogajanju nameniti od današnjega popoldneva do petka sredi dneva, ko meteorologi pričakujejo najintenzivnejše padavine. Pri tem ni odločilna samo skupna količina dežja, temveč tudi to, kako hitro bo padel in na katera območja se bodo osredotočili najmočnejši nalivi.

Za prebivalce Goriške in Primorske bo posebej pomembno spremljanje vodostajev na Vipavskem, v Posočju in slovenski Istri. Na Notranjskem in Dolenjskem pa bo treba poleg hudournikov spremljati tudi počasnejše naraščanje kraških vodotokov ter razmere na višje ležečih cestah ob petkovi ohladitvi.

Oranžno opozorilo pomeni, da so možni nevarni vremenski pojavi, ki lahko povzročijo škodo in motnje v vsakdanjem življenju. Ker se lahko lega in intenzivnost najmočnejših nalivov še spremenita, bodo meteorologi in hidrologi opozorila prilagajali dejanskemu razvoju vremena.

Slovenijo tako čaka vremensko zelo razgibanih 48 ur: najprej obilni nalivi in naraščanje rek, nato povišano morje, ohladitev in možnost sneženja v višje ležečih krajih. V soboto se bo vreme sicer umirilo, vendar bodo posledice večjih količin padavin na nekaterih vodotokih lahko opazne še dlje.

Spletno uredništvo Goriške novice