Slovenski policisti bi lahko že prihodnje leto dobili povsem nov plačni in karierni sistem, ki bi jih izločil iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Notranji minister Franci Matoz napoveduje, da bo zakon v zakonodajni postopek poslan najpozneje decembra. Po predlogu bi se najnižja osnovna plača policista zvišala na 2.300 evrov bruto, najvišja pa bi dosegla 6.900 evrov bruto. Spremembe prinašajo tudi novo ureditev napredovanj, posebne dodatke in drugačno organizacijo policijskih karier.
V slovenski policiji se pripravlja ena najobsežnejših sprememb sistema plač in napredovanj v zadnjih letih. Ministrstvo za notranje zadeve je policijskima sindikatoma že predstavilo osnutek zakona o kariernem sistemu in plačah policistov, s katerim bi policijo izločili iz sedanjega enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev. Policisti bi tako postali prva večja poklicna skupina, za katero bi veljala posebna zakonska ureditev plač.
Notranji minister Franci Matoz je v torek za Televizijo Slovenija potrdil, da so priprave že precej napredovale. Po njegovih besedah naj bi predlog zakona v zakonodajni postopek poslali najpozneje decembra, ministrstvo pa si želi, da bi se nova ureditev začela uporabljati 1. julija 2027.
Najnižja osnovna plača bi se zvišala za približno 700 evrov
Ena najopaznejših sprememb je predvideno zvišanje osnovnih plač. Po osnutku zakona, ki ga je pridobila Televizija Slovenija, bi najnižja osnovna plača policista znašala 2.300 evrov bruto, medtem ko je trenutno nekoliko nižja od 1.600 evrov bruto. Razlika bi tako znašala približno 700 evrov mesečno, kar pomeni občutno zvišanje izhodiščne plače.
Na vrhu nove plačne lestvice bi bil generalni direktor policije, katerega osnovna plača bi znašala 6.900 evrov bruto oziroma trikratnik najnižje osnovne policijske plače. Predlagani sistem bi obsegal 17 plačnih razredov, povezanih s prav toliko kariernimi stopnjami.
Pri teh zneskih gre za osnovne bruto plače, zato jih ni mogoče neposredno enačiti s končnim mesečnim izplačilom. Policisti namreč glede na delovno mesto, razpored dela in opravljene naloge prejemajo tudi različne dodatke. Končna višina plače bi bila tako odvisna od uvrstitve posameznika v novi sistem, njegovega položaja in dejanskih delovnih obremenitev.
Predlog obenem še ni dokončen. Pred uveljavitvijo bo moral prestati usklajevanja, vladno obravnavo in zakonodajni postopek, v katerem se lahko posamezne določbe spremenijo.
Nova karierna lestvica in drugačna pravila napredovanja
Predvidena ureditev posega tudi v način, kako policisti napredujejo in prevzemajo zahtevnejše naloge. Osnutek zakona uvaja 17-stopenjsko karierno lestvico, pri čemer bi bile posamezne stopnje povezane z odgovornostjo, zahtevnostjo dela in položajem znotraj policijske organizacije.
Posebej bi uredili napredovanje policistov, ki svojo poklicno pot od začetka gradijo v policiji, in tistih, ki bi na zahtevnejša delovna mesta prihajali iz drugih organizacij oziroma poklicnih okolij. S tem želi ministrstvo oblikovati bolj pregleden sistem kariernega razvoja in omogočiti zaposlovanje strokovnjakov, ki imajo znanja, potrebna za opravljanje posebnih policijskih nalog.
Predlog predvideva tudi možnost zaposlovanja kandidatov s peto stopnjo izobrazbe. Na najvišjih kariernih stopnjah bi bili med drugim direktorji policijskih uprav, vodilni v Generalni policijski upravi ter pomočnik in namestnik generalnega direktorja policije. Opravljanje nekaterih najvišjih funkcij bi bilo časovno omejeno na največ osem let.
Takšna ureditev bi lahko pomembno vplivala na notranjo organizacijo policije, saj bi drugače povezala delovna mesta, napredovanja in plačilo. Hkrati odpira vprašanje, kako bodo v novi sistem prevedeni sedanji položaji in pridobljena napredovanja zaposlenih.
Dodatki za nevarne naloge, specialiste in preiskovalce korupcije
Poleg višjih osnovnih plač predlog predvideva tudi več posebnih dodatkov. Ti bi bili namenjeni policistom, ki opravljajo zahtevnejše, nevarnejše ali posebej specializirane naloge, pri katerih so potrebna dodatna znanja in večja odgovornost.
Položajni dodatek bi po osnutku znašal od pet do 12 odstotkov osnovne plače. Posebni dodatki bi bili predvideni tudi za bombne tehnike, poligrafske preiskovalce, inštruktorje ter pripadnike specialne in letalske enote policije.
Posebno mesto v predlogu imajo naloge, povezane s preiskovanjem najzahtevnejših kaznivih dejanj. Dodatek za posebne obremenitve in nevarnosti bi pripadal policistom, ki preiskujejo korupcijo, delujejo pod krinko, izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe ali sodelujejo pri odkrivanju najhujših oblik organiziranega kriminala.
Do dodatka bi bili lahko upravičeni tudi policisti, ki takšne naloge opravljajo le občasno, vendar so pri tem izpostavljeni posebej visokemu tveganju za življenje in zdravje. Predlagatelji želijo tako pri plačilu izraziteje upoštevati dejansko zahtevnost in nevarnost policijskega dela.
Matoz želi več policistov na terenu in manj v pisarnah
Spremembe niso omejene zgolj na plače. Minister Franci Matoz je ob predstavitvi načrtov poudaril tudi potrebo po drugačni razporeditvi zaposlenih znotraj policije. Po njegovih besedah želi ministrstvo obrniti sedanjo zaposlitveno piramido, tako da bi se del policistov z višjih, pretežno administrativnih položajev vrnil k operativnemu delu.
Cilj takšne reorganizacije naj bi bil povečati število policistov, ki neposredno opravljajo naloge na terenu, ne da bi se skupna masa sredstev za plače bistveno povečala glede na načrtovane okvire. Minister računa, da bi višje izhodiščne plače in spremenjen karierni sistem policijo naredili privlačnejšo za nove zaposlitve.
Ob tem je priznal, da vsi zaposleni s predvidenimi spremembami morda ne bodo zadovoljni. Nekateri bi se lahko odločili tudi za odhod, vendar minister pričakuje, da bi policija zaradi ugodnejših pogojev pridobila več novih kadrov.
Uresničitev takšnih načrtov bo odvisna predvsem od konkretnih pravil prerazporejanja, dogovorov s sindikati in dejanskega števila razpoložljivih policistov. Višje plače namreč same po sebi še ne zagotavljajo večje prisotnosti policistov na terenu, če spremembam ne sledijo ustrezne organizacijske in kadrovske rešitve.
Iz enotnega sistema bi lahko izstopili tudi vojaki
Policisti najverjetneje ne bodo edina poklicna skupina, za katero se pripravlja posebna plačna ureditev. Podobne načrte imajo tudi na ministrstvu za obrambo, kjer pripravljajo izvzetje vojakov iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev.
Obrambni minister Valentin Hajdinjak je v nedavnem intervjuju za STA pojasnil, da pri pripravi sprememb sodelujejo z ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za javno upravo in policijo. Namen je oblikovati ustrezno ureditev za posebnosti vojaškega poklica, pri katerem so zaposleni prav tako izpostavljeni specifičnim obremenitvam, omejitvam in odgovornostim.
Morebitni izstop policistov in vojakov bi pomenil pomemben premik v ureditvi plač javnega sektorja. Enotni plačni sistem je bil namreč zasnovan z namenom primerljivega vrednotenja delovnih mest v različnih delih javnega sektorja, posebni sistemi pa bi lahko odprli tudi nova vprašanja razmerij med posameznimi poklicnimi skupinami.
Načrtovane spremembe zato ne bodo pomembne samo za policiste, temveč tudi za širšo razpravo o prihodnji ureditvi plač v državni upravi in drugih javnih službah.
Novi sistem naj bi začel veljati julija prihodnje leto
Ministrstvo želi zakon sprejeti čim prej, da bi se lahko začel uporabljati 1. julija 2027. Ta datum sovpada tudi z začetkom uporabe zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, znanega pod kratico SKOK.
Časovno usklajevanje obeh ureditev je pomembno predvsem zaradi načrtovanih sprememb pri preiskovanju zahtevnejših oblik kriminalitete in zagotavljanju ustreznih kadrovskih pogojev za policiste, ki bodo opravljali takšne naloge.
Predlog bodo morali v prihodnjih tednih uskladiti s policijskima sindikatoma, nato pa bo sledil zakonodajni postopek. Od končne vsebine zakona bo odvisno, kako se bodo spremenile plače posameznih skupin policistov, pravila napredovanja in razmerja med različnimi delovnimi mesti.
Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bodo policisti prvi izstopili iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev. Zanje bi to pomenilo višje izhodiščne plače, novo karierno lestvico in drugačno vrednotenje nevarnega ter zahtevnega dela, za državo pa pomembno spremembo dosedanjega sistema plač v javnem sektorju.
Spletno uredništvo
