Nevarne bolezni vse bližje Sloveniji: Tigrasti komar je že pri nas, v Italiji letos več deset okužb

Bolezni, ki so bile še pred nekaj desetletji značilne predvsem za tropske kraje, se vse pogosteje pojavljajo tudi v Evropi. Posebno pozornost vzbuja širjenje tigrastega komarja, ki je že ustaljen po vsej Sloveniji, tudi na Goriškem. V sosednji Italiji so letos potrdili več deset lokalnih okužb z virusom denge, zaradi primerov bolezni pa so pred dnevi izredno zatirali komarje tudi v bližnjem Vidmu.

Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe in vse ugodnejše razmere za razmnoževanje komarjev povečujejo možnosti za širjenje bolezni, ki jih ti prenašajo.

Tigrasti komar ni več le poletna nadloga

Tigrasti komar, ki ga prepoznamo po značilnih belih progah na temnem telesu, je v zadnjih desetletjih postal stalni prebivalec številnih evropskih držav. Iz Azije se je razširil predvsem z mednarodno trgovino in prometom, pri njegovem širjenju pa imajo vse pomembnejšo vlogo tudi podnebne spremembe. Višje temperature mu omogočajo daljše obdobje aktivnosti, milejše zime pa na nekaterih območjih olajšujejo preživetje njegovih jajčec. Vrsta, ki je bila nekoč značilna predvsem za toplejše predele sveta, je tako danes prisotna tudi precej severneje, kot so strokovnjaki predvidevali pred desetletji.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), objavljenih junija letos, je tigrasti komar ustaljen v vseh dvanajstih slovenskih statističnih regijah. To pomeni, da njegova prisotnost ni več omejena na Primorsko, kjer so ga prebivalci opazili že pred leti, temveč se je razširil tudi v notranjost države. Vendar je prav zahodna Slovenija zaradi podnebnih značilnosti in neposredne povezanosti s severno Italijo posebej zanimiva z vidika spremljanja njegovega širjenja.

Za razliko od številnih domačih vrst komarjev je tigrasti komar dejaven predvsem podnevi, pogosto pa najbolj intenzivno pika zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Za razmnoževanje ne potrebuje velikih vodnih površin. Zadostuje mu že manjša količina stoječe vode v podstavku cvetličnega lonca, vedru, zalivalki ali odvrženi embalaži. Prav zato se uspešno razmnožuje tudi v gosto poseljenih naseljih, na vrtovih, balkonih in dvoriščih stanovanjskih hiš.

V bližnjem Vidmu zaradi denge že izvajali izredne ukrepe

Za prebivalce Goriške je še posebej pomembno dogajanje v sosednji Furlaniji – Julijski krajini. V Vidmu, ki leži približno 20 kilometrov od slovenske meje, so konec oktobra zaradi prijavljenih primerov denge odredili izredno zatiranje komarjev. Italijanske zdravstvene oblasti so na določenem območju mesta izvajale škropljenje z insekticidi, prebivalcem pa naročile, naj med izvajanjem ukrepov ostanejo v zaprtih prostorih, zaprejo okna in odstranijo predmete, v katerih bi se lahko zadrževala voda.

Kot so poročali italijanska tiskovna agencija ANSA in slovenski mediji, je šlo za preventivno ukrepanje, s katerim so želele zdravstvene službe zmanjšati možnost nadaljnjega širjenja okužb. Ob tem je pomembno poudariti, da izredni ukrepi sami po sebi še ne dokazujejo, da se je posamezni bolnik okužil prav v Vidmu. Italijanske oblasti namreč za vse prijavljene primere niso javno pojasnile okoliščin okužbe. Kljub temu je dogajanje pomembno opozorilo za celoten čezmejni prostor, saj so Nova Gorica, Gorica, Videm in okoliški kraji povezani z vsakodnevnimi potovanji, zaposlitvami in številnimi drugimi dejavnostmi.

Denga se sicer ne prenaša z običajnim stikom med ljudmi. Da bi se virus začel širiti lokalno, mora komar najprej pičiti okuženo osebo, v njegovem telesu pa se mora virus nato dovolj razmnožiti, da ga lahko ob naslednjem piku prenese na drugega človeka. Zato sama prisotnost tigrastih komarjev še ne pomeni, da so ti okuženi ali da se bolezen na določenem območju že širi.

V Italiji letos 76 lokalnih okužb, v Franciji še več primerov druge bolezni

Podatki evropskih zdravstvenih ustanov kažejo, da možnost lokalnega prenosa tropskih bolezni v Evropi ni več zgolj teoretična. ECDC je v poročilu z dne 30. oktobra navedel, da so v Italiji od začetka leta do 28. oktobra potrdili 76 lokalno pridobljenih primerov denge, v Franciji pa osem. Gre za ljudi, ki se niso okužili med potovanjem v tropske države, temveč na evropskih tleh. Italijanski nacionalni inštitut za zdravje je ob tem poročal, da so v državi do 27. oktobra skupno potrdili 369 primerov denge, pri čemer je bila večina okužb povezana s potovanji v tujino.

Še izrazitejše je letos širjenje čikungunje, virusne bolezni, ki jo prav tako lahko prenašajo tigrasti komarji. V Franciji so do 28. oktobra zabeležili 204 lokalno pridobljene okužbe, v Italiji pa eno. Francoske zdravstvene oblasti so obravnavale več deset žarišč, kar kaže, da se lahko ob ustreznih vremenskih razmerah in prisotnosti okuženih komarjev virus razširi tudi zunaj območij, kjer je bil nekoč stalno prisoten.

Pri tem je treba razlikovati med posameznimi boleznimi. Denga, čikungunja in okužba z virusom Zika imajo različne značilnosti in zdravstvene posledice, čeprav jih lahko prenašajo podobne vrste komarjev. Njihovo širjenje je povezano s prisotnostjo ustreznega prenašalca, vremenskimi razmerami in prihodom virusa na območje. Vse večja razširjenost komarjev tako ustvarja pogoje za morebitne okužbe, ne pomeni pa, da bodo te bolezni samodejno postale pogoste tudi v Sloveniji.

Kako nevarna je denga in na katere znake moramo biti pozorni?

Denga je virusna vročinska bolezen, ki lahko poteka brez izrazitih simptomov, pri nekaterih okuženih pa povzroči zelo neprijetne zdravstvene težave. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se bolezenski znaki običajno pojavijo od štiri do deset dni po okužbi, lahko pa tudi nekoliko prej ali pozneje. Najpogostejši simptomi so visoka telesna temperatura, močan glavobol, bolečine za očmi, izrazite bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje ter kožni izpuščaj. Zaradi intenzivnih bolečin je bolezen v preteklosti dobila tudi poimenovanje vročica lomljenja kosti.

Večina bolnikov okreva brez hujših zapletov, vendar lahko pri manjšem deležu okuženih nastopi težka oblika bolezni. Ta lahko povzroči nevarne krvavitve, motnje krvnega obtoka in prizadetost notranjih organov. Posebno pozornost zahtevajo hude bolečine v trebuhu, vztrajno bruhanje, krvavitve iz nosu ali dlesni ter izrazita oslabelost, predvsem če se pojavijo v obdobju, ko začne vročina popuščati. Ob takšnih znakih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Posebnega protivirusnega zdravila za zdravljenje denge ni, zato zdravljenje temelji predvsem na lajšanju simptomov, nadomeščanju tekočin in spremljanju zdravstvenega stanja. Pri sumu na okužbo se je treba posvetovati z zdravnikom. Pomembno je tudi, da bolnik pove, ali je pred pojavom težav potoval na območje, kjer je denga prisotna. Zaradi nevarnosti krvavitev se je treba izogibati nekaterim protivnetnim zdravilom, kot sta ibuprofen in aspirin, dokler zdravnik ne izključi denge.

Čikungunja lahko povzroča večmesečne bolečine, Zika je posebej nevarna v nosečnosti

Čeprav je denga trenutno ena najbolj spremljanih bolezni, ki jih prenašajo komarji, strokovnjaki opozarjajo tudi na čikungunjo. Okužba se običajno začne z nenadno visoko vročino in izrazitimi bolečinami v sklepih, ki so lahko tako močne, da bolniku otežujejo vsakodnevno gibanje. Pri večini okuženih akutne težave sčasoma izzvenijo, pri nekaterih pa bolečine v sklepih vztrajajo več mesecev ali celo dlje. Prav dolgotrajne posledice so eden od razlogov, da zdravstvene ustanove pozorno spremljajo širjenje te bolezni v evropskih državah.

Drugačno nevarnost predstavlja virus Zika. Okužba pogosto poteka brez simptomov ali z blažjimi težavami, kot so vročina, izpuščaj in bolečine v sklepih. Posebej nevarna pa je med nosečnostjo, saj lahko virus povzroči resne razvojne nepravilnosti pri plodu. Zato zdravstvene ustanove nosečnicam in ženskam, ki načrtujejo nosečnost, svetujejo posebno previdnost pri potovanjih na območja, kjer se virus aktivno širi.

Kaj kažejo podatki za Slovenijo?

Kljub razširjenosti tigrastega komarja v Sloveniji doslej niso potrdili lokalnega prenosa denge ali čikungunje. Nacionalni inštitut za javno zdravje beleži predvsem primere pri ljudeh, ki so se okužili med potovanjem v tujino. Tudi strokovnjaki Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so oktobra opozorili, da se število vnesenih okužb povečuje, vendar to še ne pomeni, da se bolezni pri nas širijo med lokalnim prebivalstvom.

Slovenija pa že pozna druge okužbe, ki jih prenašajo komarji. Med njimi je virus Zahodnega Nila, pri katerem so bili domači primeri potrjeni že v preteklih letih. Pomembno je razlikovanje, da virus Zahodnega Nila prenašajo predvsem komarji rodu Culex, medtem ko imajo pri prenosu denge in čikungunje pomembno vlogo komarji rodu Aedes. Različni povzročitelji in prenašalci zahtevajo tudi nekoliko različne pristope pri epidemiološkem spremljanju.

Za prebivalce Goriške je zato najpomembnejše sporočilo, da prisotnost tigrastega komarja sama po sebi še ne predstavlja dokaza o širjenju nevarnih virusnih bolezni. Vendar dogajanje v sosednji Italiji kaže, da je treba razmere spremljati, predvsem v toplejših mesecih, ko so komarji aktivni in so pogoji za morebitni prenos virusov ugodnejši.

Zakaj se komarji širijo tako hitro?

Podnebne spremembe niso edini razlog za širjenje tigrastega komarja, imajo pa pri tem pomembno vlogo. Toplejša poletja in milejše zime omogočajo, da se vrsta uspešno razmnožuje na območjih, kjer so bile razmere nekoč zanjo manj primerne. Ob višjih temperaturah se lahko hitreje razvijajo tudi nekateri virusi v telesu okuženih komarjev, kar povečuje možnost njihovega prenosa na ljudi.

Okoljski epidemiolog Jan Semenza je za Euronews pojasnil, da se tigrasti komar po Evropi širi proti severu s hitrostjo približno 60 kilometrov na leto. Pri tem mu pomagajo tudi prometne povezave, saj lahko komarji oziroma njihova jajčeca potujejo z vozili in blagom. Evropske države se zato vse bolj usmerjajo v spremljanje populacij komarjev in zgodnje odkrivanje morebitnih okužb.

Zanimiv primer prihaja iz Portugalske, kjer so septembra v Lizboni izpustili približno 30.000 steriliziranih samcev komarjev. Pred tem so jih obsevali, da po parjenju s samicami ne bi nastali potomci. Gre za eno od metod zmanjševanja populacije, ki jo strokovnjaki preučujejo in uporabljajo kot dopolnilo drugim ukrepom. Popolna odstranitev tigrastega komarja z območij, kjer se je že ustalil, namreč praviloma ni realistična.

Kaj lahko prebivalci Goriške storijo že doma?

Pri preprečevanju razmnoževanja tigrastega komarja imajo pomembno vlogo tudi posamezniki. Ker samice odlagajo jajčeca v bližini majhnih količin stoječe vode, je priporočljivo redno prazniti podstavke cvetličnih loncev, vedra, zalivalke in druge posode na vrtovih ter balkonih. Zbiralnike deževnice je treba ustrezno pokriti, odstraniti pa tudi odpadne predmete, v katerih se lahko nabira voda. Takšni ukrepi so posebej učinkoviti, kadar jih izvajajo prebivalci celotne soseske, saj se komarji lahko razmnožujejo na številnih zasebnih površinah.

Pred piki se lahko zaščitimo z uporabo ustreznih repelentov, mrežami na oknih in oblačili, ki pokrivajo večji del kože. Ker je tigrasti komar aktiven predvsem podnevi, zaščita ni potrebna samo v večernih urah. Posebna previdnost je priporočljiva tudi po vrnitvi s potovanj na območja, kjer se pojavljajo denga, čikungunja ali druge bolezni, ki jih prenašajo komarji. Ob vročini in drugih značilnih simptomih je treba poiskati zdravniški nasvet ter navesti kraje nedavnega bivanja.

Čeprav se je letošnja sezona komarjev z nižjimi jesenskimi temperaturami že umirila, strokovnjaki opozarjajo, da se pogoji za širjenje teh žuželk dolgoročno spreminjajo. Dogajanje v Italiji in Franciji kaže, da so bolezni, ki so jih Evropejci nekoč povezovali predvsem z oddaljenimi tropskimi državami, vse bližje tudi našemu vsakdanjemu okolju.

Za Goriško, ki je z italijanskim prostorom tesno povezana, je zato pomembno predvsem pravočasno spremljanje razmer in preprečevanje razmnoževanja komarjev. Razloga za preplah ni, obstaja pa dovolj opozoril, da njihove prisotnosti ne moremo več obravnavati zgolj kot neprijetnosti toplih poletnih dni.

Spletno uredništvo Goriške novice