Kaos v albanskem parlamentu: Poslanci prižgali bakle, dvorano zajel dim, zahtevajo odstop premierja! #video

Albanski parlament je v četrtek, 29. oktobra 2026, postal prizorišče burnega političnega obračuna. Opozicijski poslanci so med zasedanjem prižgali signalne bakle in dimne naprave, blokirali dostop do govorniškega odra ter ostro napadli vlado premierja Edija Rame. Parlamentarno dvorano je zajel dim, med poslanci pa je prišlo tudi do prerivanja.

Dogajanje je vrhunec večtedenskih protivladnih protestov, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva mladih z razmerami v izobraževanju, pomanjkanjem zaposlitvenih možnosti in očitki o korupciji.

Vlada je medtem uvedla izjemno visoke globe za udeležence nasilnih protestov, opozicija pa zahteva premierjev odstop. O današnjih dogodkih poročajo Reuters, AFP in številni albanski mediji.

Parlamentarno dvorano zajel dim, poslanci blokirali govorniški oder

V albanski prestolnici Tirana so se politične napetosti v četrtek preselile z ulic neposredno v parlament. Med zasedanjem, na katerem so poslanci med drugim odločali o zakonodaji, povezani s centralno banko, so predstavniki opozicijske Demokratske stranke sprožili protest proti vladi socialističnega premierja Edija Rame.

Opozicijski poslanci so blokirali dostop do govorniškega odra, prižgali modre signalne bakle in uporabili dimne naprave. Modra barva je simbol Demokratske stranke, ki jo vodi nekdanji albanski premier Sali Berisha. Po poročanju Reutersa je protest spremljalo glasno nasprotovanje vladajoči večini, medtem ko so poslanci opozicije zahtevali odgovornost oblasti za policijsko posredovanje proti protestnikom.

Videoposnetki današnjega zasedanja prikazujejo parlamentarno dvorano, napolnjeno z dimom, poslance z baklami v rokah in prerivanje med predstavniki različnih političnih skupin. Na posnetkih tiskovne agencije Anadolu je videti tudi premierja Ramo, ki med incidentom sedi in spremlja dogajanje. Nekateri poslanci so uporabljali piščalke in dvigovali transparente.

Do incidenta je prišlo v času, ko se Albanija sooča z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih mesecih. Današnje dogajanje je dodatno zaostrilo odnose med vlado in opozicijo, ki se že dlje časa ne strinjata glede odziva države na nezadovoljstvo prebivalcev.

Opozicijski voditelj ostro napadel vlado, nato so mu izključili mikrofon

Posebej napet trenutek je nastopil med nastopom opozicijskega voditelja Salija Berishe. Nekdanji premier je vladajočim poslancem očital odgovornost za nasilje nad protestniki in zahteval, da oblast odgovarja za ravnanje policije.

Berisha je v govoru uporabil izjemno ostre besede. Vladajoče politike je označil za kriminalce in dejal, da bi morali posledice uporabe solzivca, gumijastih nabojev in policijskega nasilja občutiti oni, ne mladi protestniki. Med njegovim nastopom so mu izključili mikrofon, opozicijski poslanci pa so ga obkrožili in nadaljevali protest.

Nekateri so v rokah držali fotografije ljudi, za katere trdijo, da so bili poškodovani med policijskim posredovanjem na nedavnih demonstracijah. S tem so želeli opozoriti na domnevno prekomerno uporabo sile in zahtevati politično odgovornost pristojnih.

Albanske oblasti očitke opozicije zavračajo oziroma opozarjajo, da so se na nekaterih protestih zgodili tudi resni nasilni izgredi. Policija je bila v preteklih tednih tarča kamenja, pirotehničnih sredstev in drugih predmetov, demonstranti pa so poškodovali več objektov.

Vprašanje sorazmernosti policijskega ukrepanja zato ostaja predmet političnih sporov. Opozicija poudarja pravice protestnikov, vlada pa potrebo po zagotavljanju javne varnosti in preprečevanju nasilja.

Študenti na ulicah že od sredine oktobra

Današnji parlamentarni incident je neposredno povezan s protestnim gibanjem, ki je sredi oktobra zajelo Tirano in se nato razširilo še v druga albanska mesta. Proteste so sprva organizirali dijaki in študenti, nezadovoljni s stroški izobraževanja, razmerami na univerzah in pomanjkanjem možnosti za zaposlitev po končanem šolanju.

Mladi opozarjajo, da visoki življenjski stroški in omejene gospodarske priložnosti otežujejo načrtovanje prihodnosti v domači državi. Med njihovimi zahtevami so nižje šolnine, več vlaganj v izobraževanje in ukrepi proti domnevni korupciji v javnih ustanovah. Postopoma so se jim pridružile tudi druge skupine nezadovoljnih prebivalcev.

Protesti so prerasli v širše protivladno gibanje, katerega del zahteva odstop premierja Edija Rame. Ta Albanijo vodi od leta 2013, na parlamentarnih volitvah leta 2025 pa je njegova Socialistična stranka osvojila četrti zaporedni mandat.

Po poročanju Reutersa so protesti v zadnjih tednih večkrat prerasli v nasilje. Demonstranti so zažigali dele vladnih stavb in bank, razbijali izložbe ter iz cestnega tlaka odstranjevali kamne, ki so jih nato metali proti policistom. Varnostne sile so se odzivale z uporabo različnih sredstev za obvladovanje množic, vključno s solzivcem in vodnimi topovi.

V zadnjih dneh so demonstracije večinoma potekale mirneje, vendar se politične napetosti niso umirile. Za soboto, 31. oktobra, je napovedan nov protest, zato oblasti pričakujejo nadaljnje zbiranje ljudi na ulicah prestolnice.

Vlada uvedla globe, ki presegajo več mesečnih plač

Posebno pozornost je v Albaniji povzročila odločitev vlade o novih sankcijah za udeležence protestov, na katerih pride do nasilja. Vlada premierja Rame je v sredo sprejela ukrepe, ki predvidevajo globe do 500.000 albanskih lekov oziroma približno 5.500 evrov.

Po poročanju britanskega Guardiana lahko kazen doleti tudi osebo, ki sama ne sodeluje pri nasilju, vendar ostane v množici, v kateri prihaja do nasilnih dejanj ali plenjenja. Ukrepi zajemajo tudi prikrivanje identitete v določenih okoliščinah.

Višina globe je za albanske razmere izjemno velika. Guardian navaja, da povprečna mesečna bruto plača v državi znaša približno 930 evrov, kar pomeni, da lahko najvišja predvidena kazen preseže pet povprečnih mesečnih bruto plač.

Nova pravila policiji omogočajo tudi začasno omejevanje zbiranja na nekaterih občutljivih območjih, med drugim v bližini šol, zdravstvenih ustanov in državnih institucij, kadar obstaja nevarnost nasilja. Predvidene so še sankcije za spletno spodbujanje nasilja in možnosti odškodnin za manjša podjetja, ki so utrpela škodo med izgredi.

Ukrepi so začeli veljati takoj, vendar jih mora parlament potrditi v 45 dneh, sicer ne bodo mogli ostati v veljavi. Vlada jih utemeljuje s potrebo po zaščiti ljudi in premoženja, njihova širina pa odpira vprašanja o vplivu na pravico do mirnega protestiranja.

Premier Rama je pojasnil, da se je pri pripravi ukrepov zgledoval tudi po zakonodajnih razpravah v Franciji, kjer so obravnavali možnost finančne odgovornosti za škodo, povzročeno med demonstracijami.

Zahtevajo izključitev sedmih opozicijskih poslancev

Današnji incident je že sprožil zahteve po disciplinskih ukrepih v parlamentu. Albanski portal BalkanWeb poroča, da je vladajoča Socialistična stranka po uporabi bakel in dimnih naprav zahtevala začasno izključitev več opozicijskih poslancev iz parlamentarnega dela.

Za voditelja Demokratske stranke Salija Berisho so predlagali desetdnevno izključitev, za šest drugih opozicijskih poslancev pa kar 60-dnevno. Med poslanci, za katere zahtevajo strožje ukrepe, so Blendi Himçi, Ivi Kaso, Xhelal Mziu, Bledion Nallbani, Klodiana Çapja in Albana Vokshi.

Gre za zahteve vladajoče stranke, ne za že dokončno potrjene disciplinske sankcije. O njihovi utemeljenosti in morebitni izrečitvi morajo odločiti pristojni parlamentarni organi.

Dogajanje kaže, kako globok je politični spor med albansko vlado in opozicijo. Medtem ko demokrati trdijo, da s protestnimi dejanji opozarjajo na ravnanje oblasti, vladajoči socialisti poudarjajo, da uporaba pirotehnike in oviranje parlamentarnega dela nista sprejemljiva načina političnega delovanja.

Zahteve po izključitvah bodo verjetno še dodatno zaostrile razpravo o delovanju albanskega parlamenta, zlasti če bodo posameznim poslancem za daljše obdobje onemogočile sodelovanje na sejah.

V ozadju protestov tudi projekt, povezan s Trumpovim zetom

Sedanje demonstracije imajo širše ozadje, ki sega v letošnje poletje. Takrat so v Albaniji potekali večinoma mirni protesti proti načrtovanemu luksuznemu turističnemu projektu na obali, ki je povezan z investicijskimi načrti Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Projekt je sprožil nasprotovanje dela javnosti zaradi pomislekov o posegih v naravno okolje in načinu razvoja turistične infrastrukture. Protestniki so opozarjali na varovanje obalnih območij, medtem ko so zagovorniki investicije poudarjali možnosti za gospodarski razvoj in nova delovna mesta.

Po poročanju Reutersa in Euronewsa so se poletni protesti pozneje povezali s širšim nezadovoljstvom zaradi življenjskih razmer, izobraževanja in očitkov o korupciji. Sredi oktobra so v ospredje stopili predvsem mladi, protestno gibanje pa je dobilo izrazitejšo protivladno usmeritev.

Pomembno je, da sedanjih študentskih protestov ne razumemo zgolj kot nasprotovanje posameznemu turističnemu projektu. Zahteve demonstrantov so precej širše in vključujejo spremembe na področju šolstva, gospodarstva ter delovanja državnih institucij.

Rama ponuja dialog in gospodarske ukrepe

Premier Edi Rama je v odzivu na proteste večkrat pozval k dialogu, predvsem s študenti in predstavniki izobraževalnih ustanov. Ob tem je poudaril, da je pripravljen obravnavati legitimne zahteve mladih, vendar ne pristaja na nasilje kot sredstvo za doseganje političnih ciljev.

Vlada je predstavila tudi nekatere gospodarske ukrepe, med drugim ukrepe za znižanje cen goriva in dodatno finančno pomoč družinam z nižjimi dohodki. Po poročanju Reutersa želi s tem odgovoriti na del socialnih težav, ki so prispevale k nezadovoljstvu prebivalstva.

Rama je nasilne proteste označil za nesprejemljive in poudaril, da spremembe oblasti ni mogoče doseči z nasilnim pritiskom. Hkrati je v javnih nastopih opozarjal na domnevno širjenje dezinformacij iz tujine, pri čemer je omenjal tudi Rusijo in Iran. Za te konkretne obtožbe v pregledanih poročilih niso predstavljeni dokazi, ki bi omogočali njihovo neodvisno potrditev.

Opozicija medtem vztraja, da vladni ukrepi ne odgovarjajo na vse ključne zahteve protestnikov. Posebej ostro nasprotuje novim globam in načinu policijskega posredovanja, zaradi česar se spor med političnima taboroma nadaljuje tako na ulicah kot v parlamentu.

Pred Albanijo nov protestni konec tedna

Današnje dogajanje v albanskem parlamentu je pokazalo, da politične napetosti kljub premierjevim pozivom k dialogu ostajajo velike. Uporaba bakel in dimnih naprav v parlamentarni dvorani, prekinjanje govora opozicijskega voditelja in zahteve po izključitvah poslancev so dodatno zaostrili razmere.

V prihodnjih dneh bo pozornost usmerjena predvsem v napovedane sobotne demonstracije in odziv varnostnih organov. Pomembno bo tudi, ali bodo predstavniki vlade in protestnega gibanja uspeli vzpostaviti pogovore o zahtevah študentov ter o ukrepih za izboljšanje življenjskih razmer.

Albanija je država kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato so vprašanja pravne države, delovanja demokratičnih institucij, svobode zbiranja in političnega dialoga pomembna tudi v širšem evropskem okviru. Evropska integracija namreč zahteva stabilne institucije in spoštovanje temeljnih demokratičnih standardov.

Četrtkovo zasedanje albanskega parlamenta se je tako spremenilo v prizorišče političnega protesta z baklami, dimom in prerivanjem. Opozicija zahteva odstop premierja Edija Rame in odgovornost za policijsko ukrepanje, vlada pa vztraja pri strožjih sankcijah za nasilne demonstracije. Ob napovedanem novem protestu v soboto ostaja odprto vprašanje, ali bo politični spor mogoče umiriti z dialogom ali pa se bodo napetosti nadaljevale.

Spletno uredništvo