DružbaPolitikaSvet

Le 96 ur do novega napada na Iran? Ameriška vojska pripravljena, Trump pred odločitvijo z nevarnimi posledicami

Bližnji vzhod se znova sooča z nevarnostjo obsežnega vojaškega spopada. Ameriška vojska naj bi bila pripravljena na novo operacijo proti Iranu, ki bi se lahko začela že v štirih dneh po ukazu predsednika Donalda Trumpa. Med možnimi tarčami naj bi bili tudi iranski jedrski objekti in energetska infrastruktura, obveščevalne službe pa opozarjajo na nevarnost povračilnih napadov na ameriške cilje. Medtem ko Pentagon pripravlja vojaške možnosti, diplomati več držav poskušajo preprečiti novo zaostritev. Končne odločitve o napadu Trump še ni sprejel.

Ameriške oborožene sile na Bližnjem vzhodu naj bi imele na voljo dovolj vojaških zmogljivosti za začetek nove, potencialno obsežne operacije proti Iranu. Po navedbah ameriške televizijske mreže CNN, ki se sklicuje na dva ameriška uradnika, bi se operacija lahko začela v 96 urah po predsednikovem ukazu. Takšna pripravljenost kaže na resnost vojaškega načrtovanja, ne pomeni pa, da je napad že potrjen ali da je njegov začetek časovno določen.

Informacije prihajajo v obdobju novih napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki so se po večmesečnih spopadih znova zaostrile. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat omenil možnost novih napadov, hkrati pa ni izključil diplomatskega dogovora. Iran medtem sporoča, da je pripravljen nadaljevati pogovore, vendar ne namerava sprejeti zahtev, ki jih razume kot poziv k popolni predaji.

Pentagon pripravlja seznam ciljev, med njimi tudi jedrski objekti

Po poročanju CNN ameriško centralno poveljstvo CENTCOM in Pentagon pripravljata različne možnosti za morebitno novo vojaško operacijo. Ta bi lahko bila bistveno obsežnejša od omejenih napadov na radarske sisteme, raketna izstrelišča in druge vojaške objekte, ki jih je mogoče razmeroma hitro obnoviti.

Med možnimi cilji naj bi bili vojaška infrastruktura, energetski objekti in iranski jedrski obrati. To bi pomenilo pomembno stopnjevanje dosedanjega konflikta, saj bi lahko napadi na takšno infrastrukturo povzročili dolgotrajnejše posledice za iransko gospodarstvo, oskrbo z energijo in civilno prebivalstvo.

Napadi na jedrske objekte prinašajo še dodatna tveganja. Njihove posledice so odvisne od vrste objekta, njegovega stanja in uporabljenega orožja, zato ni mogoče vnaprej sklepati, da bi vsak tak napad povzročil radioaktivno onesnaženje. Kljub temu gre za posebej občutljive cilje, pri katerih bi bilo treba upoštevati tudi tveganja za prebivalstvo in okolje.

Ameriški vojaški načrtovalci naj bi po navedbah virov upoštevali tudi dejstvo, da so iranske sile po preteklih napadih bolje seznanjene z ameriškimi taktikami. Nova operacija zato ne bi bila nujno preprosta, tudi če bi ZDA razpolagale z izrazito vojaško premočjo.

Bela hiša poročanja o konkretnih vojaških načrtih ni komentirala. Pentagon pa je poudaril, da je naloga obrambnega ministrstva pripravljati vojaške možnosti za odločitve predsednika.

Trump: Dogovor ali novi napadi?

Ameriški predsednik je v nedeljskem pogovoru za Fox News znova nakazal, da razmišlja o dveh možnostih: sklenitvi dogovora s Teheranom ali nadaljnjem vojaškem ukrepanju. Ob tem je uporabljal izrazito ostro retoriko in govoril o možnosti, da bi Iran vojaško dokončno porazil.

Njegove izjave so dodatno okrepile ugibanja, da bi Washington lahko odobril novo operacijo še pred koncem leta. Po navedbah virov, ki jih povzema CNN, nekateri ameriški uradniki možnost novih napadov povezujejo tudi z obdobjem po ameriških vmesnih kongresnih volitvah 3. novembra. Toda to ostajajo ocene virov, ne potrjen časovni načrt.

Trump je v nedeljo na vprašanje novinarjev o morebitnem napadu odgovoril tudi, da ga tisti dan ne bo. Takšna izjava je izključila neposreden napad v tistem trenutku, ne pa tudi možnosti poznejšega vojaškega ukrepanja.

Pri razumevanju aktualnih informacij je zato pomembna razlika med pripravljenostjo vojske in politično odločitvijo. Ameriške sile lahko pripravijo operativne načrte, razporedijo opremo in določijo možne cilje, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je predsednik odobril začetek napadov.

Iran opozarja, da novih napadov ne bo sprejel brez odziva

V Teheranu ameriške grožnje jemljejo resno, vendar iranski predstavniki zatrjujejo, da jih možnost novih napadov ne bo prisilila k spremembi njihovih temeljnih stališč. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo poudaril, da se politika države ne bo spremenila zaradi groženj z nadaljnjim vojaškim posredovanjem.

Iran hkrati zavrača ameriške zahteve, ki jih njegovi predstavniki opisujejo kot zahteve po popolni predaji. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je sporočil, da Teheran ni zaprl vrat diplomaciji in da se sporočila med državama še vedno izmenjujejo prek posrednikov.

Takšna komunikacija je pomembna, saj neposredna pogajanja že več tednov ne prinašajo preboja. Posredni diplomatski kanali lahko omogočijo izmenjavo predlogov tudi v obdobjih, ko vodstvi držav javno uporabljata ostro retoriko.

Ob tem se povečuje zaskrbljenost zaradi možnosti iranskih povračilnih napadov. Po navedbah ameriških obveščevalnih virov bi se lahko morebitno novo ameriško ali izraelsko bombardiranje odrazilo tudi v napadih na ameriško vojaško osebje, oporišča in druge objekte v širši regiji. Gre za ocene tveganja, ne za potrditev, da so takšni napadi že odrejeni.

Izrael v središču napetosti, Netanjahujev kabinet zanika poročanje

Pomembno vlogo v razmerah na Bližnjem vzhodu ima tudi Izrael. Po navedbah virov CNN naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu želel pridobiti ameriško podporo za novo skupno operacijo proti Iranu, še preden bi v Izraelu potekale parlamentarne volitve.

V Netanjahujevem kabinetu so te navedbe zavrnili in jih označili za neresnične. Zato ni mogoče kot potrjeno dejstvo zapisati, da je izraelski premier zahteval napad pred volitvami ali da ga je Trump zavrnil zaradi izraelskih notranjepolitičnih razlogov.

Izrael je sicer v zadnjih dneh opozarjal na nevarnost iranskih napadov oziroma napadov skupin, povezanih s Teheranom. Netanjahu je poudaril, da se je izraelska vojska pripravljena odzvati, če bi prišlo do novih napadov.

Zaradi skorajšnjega izraelskega glasovanja in ameriških vmesnih volitev je politični trenutek še posebej občutljiv. Vendar povezovanje morebitnih vojaških odločitev z volilnimi koledarji ostaja predmet poročanja in interpretacij, ne dokaz, da bi bile volitve neposreden razlog za začetek nove vojne operacije.

Diplomatska tekma s časom: V Teheran prišli predstavniki treh držav

Medtem ko se vrstijo poročila o ameriških vojaških pripravah, se je v ponedeljek okrepila tudi diplomatska dejavnost. Visoki predstavniki Savdske Arabije, Pakistana in Turčije so se v Teheranu sestali z iranskimi predstavniki, da bi preprečili novo stopnjevanje spopadov in spodbudili dogovor med Iranom ter ZDA.

Po poročanju Associated Press so v pogovorih sodelovali savdski obrambni minister Halid bin Salman, pakistanski vojaški poveljnik Asim Munir in vodja turške obveščevalne službe Ibrahim Kalin. Srečanja so bila del širših regionalnih prizadevanj za zmanjšanje napetosti, pri katerih sodelujejo tudi katarski posredniki.

Vključitev več regionalnih držav kaže, da posledice morebitnih novih napadov ne bi bile omejene zgolj na Iran. Savdska Arabija, Turčija, Pakistan in Katar imajo različne varnostne ter gospodarske interese, vendar jih povezuje skrb, da bi nadaljnje širjenje vojne ogrozilo stabilnost regije.

Pogovori še ne pomenijo, da je dogovor blizu. So pa znak, da diplomatske poti kljub ostrim javnim izjavam niso povsem zaprte in da obstajajo prizadevanja za preprečitev novega obsežnega spopada.

Hormuška ožina: Nevarnost, ki lahko prizadene tudi Evropo

Eden najbolj občutljivih delov aktualnega konflikta ostaja Hormuška ožina, strateško pomembna pomorska pot med Perzijskim in Omanskim zalivom. Zaradi njenega pomena za svetovno trgovino z nafto in drugimi energenti lahko vsak večji varnostni incident vpliva na svetovne energetske trge.

Ameriške sile v regiji vzdržujejo pomorsko prisotnost in sodelujejo pri zagotavljanju prehoda trgovskih ladij. Poveljstvo CENTCOM je sporočilo, da je v zadnjih šestih mesecih ob pomoči ameriških sil ožino prečkalo več kot 3.000 trgovskih plovil.

Kljub temu so razmere še vedno negotove. Britanski center za spremljanje pomorskega prometa UKMTO je v ponedeljek poročal o predhodnem petkovem incidentu, v katerem naj bi neznani izstrelek zadel tanker v Hormuški ožini in onesposobil plovilo. Posadka je bila po razpoložljivih informacijah na varnem, odgovornost za napad pa ni bila potrjena.

Negotovost vpliva tudi na cene energentov. Po podatkih CBS News se je cena severnomorske nafte brent v ponedeljek gibala okoli 115 dolarjev za sod. Na trg vplivajo tako bližnjevzhodne razmere kot nadaljevanje vojne v Ukrajini in pričakovana zimska poraba energije.

Za Slovenijo in druge evropske države bi morebitno nadaljnje stopnjevanje konflikta lahko pomenilo dodatne pritiske na cene nafte, goriv in transporta. Vendar ni mogoče vnaprej določiti, kako velike bi bile podražitve, saj so odvisne tudi od dejanskih motenj v dobavi, zalog in odziva svetovnih trgov.

Kaj pomeni pripravljenost na napad v 96 urah?

Podatek o 96 urah je eden najbolj odmevnih delov današnjega poročanja, vendar zahteva natančno razlago. Po navedbah virov CNN gre za oceno časa, v katerem bi lahko ameriška vojska po prejemu ukaza začela operacijo. Ne gre za štiridnevni rok, ki bi že začel teči, niti za napoved, da bo napad zagotovo izveden.

Vojaška pripravljenost lahko služi različnim namenom. Lahko omogoča hitro ukrepanje ob odločitvi političnega vodstva, hkrati pa predstavlja sredstvo pritiska v pogajanjih. Ali bo Trump dejansko odobril nove napade, ostaja odprto vprašanje.

Pomembno je tudi, da morebitna nova operacija ne bi potekala v praznem prostoru. V regiji že več mesecev trajajo spopadi, v katere so neposredno ali posredno vključene številne države in oborožene skupine. Nova obsežna ameriška operacija bi zato lahko sprožila dodatne vojaške odzive, ogrozila civilno prebivalstvo in še bolj otežila diplomatsko reševanje konflikta.

Svet čaka na odločitev, ki lahko spremeni razmere na Bližnjem vzhodu

Ponedeljkovo dogajanje kaže na dve vzporedni smeri razvoja krize. Na eni strani ameriški vojaški načrtovalci po navedbah medijev pripravljajo možnosti za obsežno operacijo, na drugi pa regionalni posredniki poskušajo ohraniti diplomatske poti in preprečiti novo stopnjevanje.

Trump še ni sporočil dokončne odločitve, Iran vztraja pri svojih stališčih, Izrael opozarja na varnostne grožnje, države v regiji pa se pripravljajo na možnost novih pretresov. V takšnih razmerah lahko že posamezen incident ali napačna ocena dodatno zaostri odnose.

Ameriška vojska naj bi bila pripravljena ukrepati v štirih dneh po ukazu, toda najpomembnejša odločitev še ni sprejeta. Vprašanje zato ni samo, ali bo Donald Trump odobril nove napade na Iran, temveč tudi, ali bo diplomaciji uspelo preprečiti novo stopnjo vojne, katere posledice bi lahko segle daleč prek Bližnjega vzhoda.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button