Politični preobrat v Srbiji: Študenti premagali Vučića, zdaj se začenja težji del
Srbija se je po nedeljskih parlamentarnih volitvah prebudila v povsem drugačno politično stvarnost. Gibanje, ki je nastalo iz študentskih protestov po tragediji na železniški postaji v Novem Sadu, je na volitvah premagalo politični blok Aleksandra Vučića in osvojilo parlamentarno večino. Toda množično slavje na ulicah Beograda še ne pomeni, da je menjava oblasti že končana. Pred zmagovalci so zahtevna vprašanja: kdo bo vodil novo vlado, kako bodo posegli v institucije, ki jih je dolga leta obvladovala dosedanja oblast, in kakšno pot bo Srbija ubrala med Evropsko unijo, Rusijo in Kitajsko?
V Srbiji se je v nedeljo, 25. oktobra, zgodil politični preobrat, ki si ga pred dvema letoma ob začetku študentskih protestov skoraj nihče ni predstavljal. Študentska lista, oblikovana iz širokega družbenega gibanja proti korupciji in politični odgovornosti, je na predčasnih parlamentarnih volitvah premagala koalicijo Aleksandra Vučića, ki je v različnih političnih vlogah državo zaznamoval več kot desetletje.
Po podatkih srbske republiške volilne komisije, objavljenih v ponedeljek, je Študentska lista osvojila približno 52,6 odstotka glasov, Vučićeva lista Združena Srbija pa približno 39,2 odstotka. Mednarodna tiskovna agencija Reuters je na podlagi skoraj vseh preštetih glasov poročala o približno 139 poslanskih mandatih za študentsko gibanje v 250-članskem parlamentu, kar zadostuje za samostojno parlamentarno večino. Rezultati so bili ob objavi še preliminarni.
Vučić je poraz priznal že v nedeljo zvečer, po razglasitvi prvih volilnih projekcij. V Beogradu in drugih srbskih mestih so se nato zbrale množice ljudi, ki so slavile rezultat, študentski predstavniki pa so poudarjali, da volilna zmaga prinaša predvsem odgovornost za uresničitev obljubljenih sprememb.
Toda vprašanje, ki se danes odpira v Srbiji, je precej širše od tega, kdo bo sedel v premierski kabinet. Gre za to, ali lahko gibanje, nastalo na ulicah in univerzah, spremeni način delovanja države.
Šestnajst mrtvih v Novem Sadu in začetek množičnega upora
Za razumevanje nedeljskega volilnega rezultata se je treba vrniti na 1. november 2024. Takrat se je na železniški postaji v Novem Sadu zrušil betonski nadstrešek, pri čemer je umrlo 16 ljudi. Tragedija je sprožila ogorčenje, saj so se pojavila vprašanja o kakovosti obnovitvenih del, nadzoru nad javnimi naročili in odgovornosti pristojnih institucij.
Študenti so sprva zahtevali predvsem objavo dokumentacije, ugotovitev odgovornosti in preglednost postopkov. Toda protesti so postopoma prerasli v širše družbeno gibanje, ki je opozarjalo na korupcijo, politični vpliv na institucije in nezaupanje v delovanje pravne države. Oblast je očitke o sistemski korupciji in političnem nadzoru zavračala, Vučić pa je protestnike večkrat obtožil, da delujejo v interesu tujih političnih sil.
Demonstracije so trajale skoraj dve leti. Študenti so organizirali shode, blokade in pohode, pri čemer so pridobivali podporo različnih delov družbe. Njihova prednost ni bila v klasični strankarski organizaciji, temveč v tem, da so postali simbol zahtev po odgovornosti in spremembah.
Tragedija v Novem Sadu je tako postala veliko več kot povod za protest. Odprla je vprašanje, kako v Srbiji delujejo državne institucije, kdo nadzoruje porabo javnega denarja in ali lahko državljani pričakujejo neodvisno preiskovanje morebitnih nepravilnosti.
Volilna udeležba pokazala razsežnost političnega nezadovoljstva
Nedeljske volitve je zaznamovala izjemno visoka udeležba. Po podatkih, ki jih je v ponedeljek objavil srbski portal 021 na podlagi republiške volilne komisije, je glasovalo več kot 4,26 milijona volivcev. Udeležba je znašala približno 68 odstotkov, kar je občutno več kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah.
Visoka udeležba sama po sebi ne pove, zakaj so posamezni volivci oddali glas določeni listi, vendar kaže na veliko zanimanje za politično prihodnost države. Za številne državljane so bile volitve priložnost, da se opredelijo do dosedanjega načina vladanja, za druge pa vprašanje politične stabilnosti in nadaljevanja gospodarskih projektov.
Vučićeva koalicija je v kampanji poudarjala gospodarsko rast, višje plače in pokojnine, infrastrukturne naložbe ter stabilnost. Študentska lista pa je svojo kampanjo gradila predvsem na zahtevah po odgovornosti, preglednosti javnih naročil, boju proti korupciji in neodvisnejšem delovanju institucij.
Izid je pokazal, da je študentsko gibanje uspelo pridobiti podporo daleč zunaj univerzitetnega okolja. Na njegovi listi namreč niso nastopali samo ljudje, povezani z izobraževanjem, temveč tudi strokovnjaki iz drugih poklicev, kulturniki in predstavniki različnih družbenih skupin.
Predvolilne ankete so zgrešile razmerje moči
Ena zanimivejših značilnosti letošnjih volitev je tudi razlika med nekaterimi predvolilnimi raziskavami in dejanskim rezultatom. Še nekaj dni pred glasovanjem so posamezne ankete kazale prednost Vučićeve liste.
Raziskava Ipsosa, opravljena med 20. in 22. oktobrom na vzorcu 3.624 anketirancev, je Vučićevi listi napovedovala 47,4 odstotka podpore, Študentski listi pa 40 odstotkov. Naročnica raziskave je bila lista Združena Srbija, kar je ob razlagi rezultatov pomemben podatek. Septembrska raziskava agencije Faktor plus je prav tako pokazala prednost Vučićevega političnega bloka.
Po drugi strani je raziskava Nove srbske politične misli v začetku oktobra zaznala manjšo prednost Študentske liste. Raziskave so se torej razlikovale že pred volitvami, nedeljski rezultat pa je pokazal, da so nekatere precej podcenile podporo študentskemu gibanju.
Razlogov za odstopanja ni mogoče zanesljivo določiti samo iz objavljenih številk. Pomembni so lahko način anketiranja, sestava vzorca, ocenjevanje volilne udeležbe in morebitne spremembe odločitev volivcev v zadnjih dneh kampanje. Razlika med napovedmi in izidom pa je še en razlog, da se predvolilnih anket ne obravnava kot gotove napovedi rezultata.
Kdo bo vodil novo vlado?
Čeprav je Študentska lista osvojila parlamentarno večino, še ni povsem jasno, kdo bo prevzel vodenje vlade. Gibanje je nastalo kot široka povezava ljudi, ki jih je združilo nasprotovanje korupciji in zahteva po institucionalnih spremembah, ne pa kot klasična politična stranka z enim prepoznavnim voditeljem.
Na kandidatni listi so bili univerzitetni profesorji, strokovnjaki, kulturniki in drugi predstavniki družbe. Takšna sestava je bila med kampanjo pomemben del identitete gibanja, saj so njegovi podporniki poudarjali, da želijo drugačen način političnega odločanja.
Vendar se po volitvah pojavijo povsem konkretne naloge. Nova parlamentarna večina bo morala določiti kandidata za predsednika vlade, oblikovati ministrsko ekipo in sprejeti program, ki bo dovolj usklajen, da bo omogočal učinkovito vodenje države.
Med prvimi preizkusi bodo imenovanja na ključne položaje, odnosi med izvršno in zakonodajno oblastjo ter priprava ukrepov za preglednejše delovanje državnih institucij. Gibanje bo moralo tudi pokazati, kako namerava uskladiti različna stališča svojih članov in podpornikov.
Prav tu se začne razlika med protestnim gibanjem in politično oblastjo. Protesti lahko povežejo ljudi okoli skupnih zahtev, vodenje države pa zahteva odločitve o proračunu, zakonodaji, gospodarstvu in zunanji politiki, pri katerih soglasje ni vedno samoumevno.
Vučić je priznal poraz, a njegova politična mreža ni izginila
Volilni rezultat pomeni konec dolgoletne parlamentarne prevlade političnega bloka, povezanega z Aleksandrom Vučićem. Vendar izguba volitev ne pomeni, da so hkrati izginili politični vpliv, strankarska organizacija in povezave, ki jih je dosedanja oblast gradila več kot desetletje.
Srbska napredna stranka je v tem obdobju razvila obsežno organizacijsko mrežo in pomemben vpliv na politično življenje države. Kritiki dosedanje oblasti so opozarjali na pritiske na medije, politično kadrovanje in vprašanja neodvisnosti institucij, predstavniki oblasti pa so takšne očitke zavračali ter poudarjali gospodarske dosežke in infrastrukturni razvoj.
Vučić je po porazu napovedal nadaljnje politično delovanje. Njegova koalicija bo tudi v novem parlamentu ostala velika opozicijska sila, zato bodo odnosi med novo večino in dosedanjo oblastjo pomemben del prihodnjega političnega dogajanja.
Ob tem je treba upoštevati še institucionalno posebnost: Vučić je konec septembra odstopil s položaja predsednika republike, Srbijo pa do konca leta čaka tudi predsedniška volilna preizkušnja. Menjava oblasti zato ne bo omejena samo na sestavo nove vlade.
Kaj bo s preiskavami korupcije in odgovornostjo za tragedijo?
Ena osrednjih zahtev študentskega gibanja je bila odgovornost za tragedijo v Novem Sadu. Prav zato bo odnos nove oblasti do preiskav, javnih naročil in morebitnih nepravilnosti pomembno merilo njenega delovanja.
Obljube o boju proti korupciji bodo morale dobiti konkretno vsebino. To lahko pomeni večjo dostopnost dokumentacije, preglednejše postopke javnega naročanja, okrepitev nadzornih mehanizmov in zagotovitev pogojev za neodvisno delo pristojnih organov.
Vendar mora biti tudi pri obravnavi domnevnih nepravilnosti spoštovano načelo pravne države. Politična menjava sama po sebi ne dokazuje kazenske odgovornosti posameznikov, prav tako ne more nadomestiti dokaznih postopkov in odločitev sodišč.
Za svojce žrtev tragedije v Novem Sadu je vprašanje odgovornosti še posebej občutljivo. Volilna zmaga gibanja, ki je nastalo po nesreči, jim lahko pomeni pomemben politični trenutek, ne more pa sama nadomestiti odgovorov o vzrokih tragedije in morebitni odgovornosti pristojnih.
Evropska unija pozdravila rezultat, vendar ostajajo odprta težka vprašanja
Volilni preobrat v Srbiji je odmeval tudi v evropskih prestolnicah. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je čestitala Študentski listi in poudarila pripravljenost Evropske unije na sodelovanje pri reformah pravne države, svobode medijev, boja proti korupciji in krepitve demokratičnih institucij.
Srbija je že vrsto let kandidatka za članstvo v Evropski uniji, vendar njen pristopni proces spremljajo številna odprta vprašanja. Med njimi so pravna država, svoboda medijev, usklajevanje zunanje politike z evropsko ter odnosi s Kosovom.
Vučićeva politika je dolgo temeljila na ohranjanju odnosov z različnimi mednarodnimi partnerji. Srbija je nadaljevala evropsko integracijo, hkrati pa vzdrževala tesne odnose z Rusijo in Kitajsko. Takšno ravnotežje je bilo pogosto predmet kritik in razprav znotraj Evropske unije.
Študentsko gibanje se je v kampanji osredotočalo predvsem na notranje reforme, zato njegova celovita zunanjepolitična usmeritev še ni povsem razvidna. Zmaga na volitvah sama po sebi ne pomeni samodejne spremembe stališč do Rusije, Kosova ali drugih občutljivih regionalnih vprašanj.
Nova vlada bo morala zato poleg domačih reform oblikovati tudi jasnejše odgovore o mednarodnem položaju Srbije.
Kaj pomeni sprememba oblasti za Zahodni Balkan in Slovenijo?
Srbija je pomembna država Zahodnega Balkana, zato imajo njene notranjepolitične spremembe posledice tudi za širšo regijo. Odnosi z Evropsko unijo, regionalno gospodarsko sodelovanje, prometne povezave in vprašanja politične stabilnosti so pomembni tudi za Slovenijo.
Slovenska podjetja so gospodarsko povezana s srbskim trgom, državi pa sodelujeta tudi na področjih investicij, trgovine in zaposlovanja. Politična stabilnost in predvidljivo delovanje institucij sta zato pomembna za nadaljnje gospodarsko sodelovanje, ne glede na to, kdo vodi vlado v Beogradu.
Posebej občutljivo ostaja vprašanje odnosov med Srbijo in Kosovom. Nova oblast bo morala določiti, kako bo nadaljevala dialog pod okriljem Evropske unije, pri čemer ni mogoče predpostaviti, da bodo notranjepolitične spremembe samodejno prinesle drugačno politiko do tega vprašanja.
Za Slovenijo bo pomembno tudi, ali bo Srbija okrepila reforme, povezane z evropskim pristopnim procesom. Napredek na področju pravne države in demokratičnih institucij bi lahko vplival na širšo razpravo o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan.
Volilna zmaga je končala eno obdobje, odgovori pa šele prihajajo
Nedeljske volitve so pokazale, da lahko dolgoletno protestno gibanje preraste v politično silo, ki osvoji parlamentarno večino. Študenti so iz začetnih zahtev po odgovornosti za tragedijo v Novem Sadu oblikovali gibanje, ki je pridobilo podporo velikega dela volivcev.
Toda po koncu slavja se začenja zahtevnejši del političnega procesa. Nova večina bo morala pokazati, kako bo delovala v institucijah, ki jih je doslej kritizirala, kako bo zagotavljala preglednost lastnih odločitev in kako bo obravnavala vprašanja, ki presegajo prvotne protestne zahteve.
Prav tako ostaja odprto, kako bo dosedanja oblast sprejela novo opozicijsko vlogo in ali bodo politične spremembe potekale ob spoštovanju demokratičnih pravil ter neodvisnosti državnih institucij.
Srbija je z nedeljskimi volitvami dobila novo parlamentarno večino. Ali bo dobila tudi drugačen način vladanja, pa ne bo odločeno na ulicah, kjer so ljudje slavili volilni izid, temveč v prihodnjih mesecih – pri imenovanjih, zakonih, preiskavah in odločitvah nove oblasti. Prav tam se bo pokazalo, kaj je politični preobrat dejansko spremenil.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
