Bencin naj bi se občutno pocenil, dizel ostaja drag: Koliko na cene goriv v resnici vpliva vlada?
Slovenske voznike v torek, 27. oktobra, čaka nova sprememba cen goriv, ki bo znova razkrila precejšnje razlike med bencinom in dizlom. Po napovedih časnika Finance naj bi se 95-oktanski bencin pocenil za več kot sedem centov na približno 1,63 evra za liter, dizelsko gorivo pa naj bi se podražilo na okoli 1,935 evra. Nekoliko dražje naj bi bilo tudi kurilno olje. Razlika med bencinom in dizlom bi tako lahko presegla 30 centov na liter. Ob tem se znova odpira vprašanje, kolikšen del cenovnih sprememb je posledica dogajanja na svetovnih trgih in koliko prostora ima vlada Janeza Janše za ukrepanje pri davčnih obremenitvah goriv.
V torek se bodo na slovenskih bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest znova spremenile najvišje dovoljene maloprodajne cene reguliranih goriv. Po napovedih Financ bo sprememba tokrat izrazito ugodna za voznike bencinskih avtomobilov, precej manj pa za lastnike dizelskih vozil in gospodinjstva, ki se ogrevajo s kurilnim oljem. Čeprav dokončne cene še niso uradno objavljene, imajo napovedi Financ precejšnjo težo, saj temeljijo na spremljanju mednarodnih kotacij in veljavne metodologije oblikovanja cen, njihove ocene pa se praviloma izkažejo za zelo natančne.
Pri tem ni pomembna zgolj višina posamezne spremembe, temveč tudi širši gospodarski in politični okvir. Cene goriv neposredno vplivajo na stroške gospodinjstev, prevoznikov, obrtnikov, kmetov in številnih podjetij. V obdobju, ko se zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu draži surova nafta, so zato odločitve države o trošarinah in drugih dajatvah še posebej pomembne. Vlada sicer ne more neposredno določati cen na svetovnih trgih, lahko pa znotraj zakonskih in evropskih omejitev vpliva na del končne cene, ki jo plačujejo potrošniki.
Bencin cenejši, dizel pa več kot 30 centov dražji
Po napovedih Financ naj bi se liter 95-oktanskega bencina s sedanjih 1,702 evra pocenil na približno 1,63 evra. Pri 50-litrskem rezervoarju bi to pomenilo prihranek približno 3,60 evra. Za voznike, ki bencin kupujejo redno, je takšna sprememba dobrodošla, zlasti ker se je cena bencina znižala že ob prejšnji uskladitvi. Toda povsem drugačna slika se kaže pri dizelskem gorivu, katerega cena naj bi se s sedanjih 1,923 evra zvišala na približno 1,935 evra za liter. Za 50 litrov dizla bi bilo tako treba odšteti približno 96,75 evra, medtem ko bi enaka količina bencina stala okoli 81,50 evra.
Razlika med obema gorivoma bi torej znašala približno 30,5 centa na liter, pri 50-litrskem rezervoarju pa več kot 15 evrov. Čeprav dizelski avtomobili pogosto porabijo manj goriva kot primerljivi bencinski, je takšna razlika vseeno pomembna za številne uporabnike. Dizel je namreč ključno gorivo za velik del cestnega tovornega prometa, dostavnih služb, kmetijske mehanizacije in različnih gospodarskih dejavnosti. Dolgotrajno visoke cene dizelskega goriva lahko povečujejo stroške poslovanja, ti pa se lahko posredno prenašajo tudi na cene blaga in storitev.
Zato napovedana pocenitev bencina ne pomeni, da se stroški energije in prevoza znižujejo za vse. Nasprotno, različna gibanja cen posameznih derivatov kažejo, da so razmere na trgu precej bolj zapletene, kot bi lahko sklepali zgolj iz ene številke na bencinski črpalki. Posebej pomembno je tudi, da naj bi se kurilno olje podražilo s sedanjih 1,546 na približno 1,56 evra za liter, kar bo dodatno obremenilo gospodinjstva, ki so od tega energenta odvisna pri ogrevanju.
Nafta se draži, slovenski bencin pa naj bi se pocenil
Zadnje gibanje cen goriv je zanimivo tudi zaradi dogajanja na svetovnih naftnih trgih. Severnomorska nafta brent je pretekli teden zaključila pri 116,72 dolarja za sod, kar pomeni 6,2-odstotno rast na tedenski ravni. Samo v petek se je njena cena zvišala za 3,1 odstotka, predvsem zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in skrbi, da bi lahko nadaljnje vojaško zaostrovanje ogrozilo proizvodnjo ali transport nafte. Kljub temu naj bi se bencin v Sloveniji občutno pocenil, kar na prvi pogled deluje protislovno.
Razlaga je v načinu določanja reguliranih cen. Slovenija pri njihovem oblikovanju ne uporablja neposredno trenutne cene surove nafte brent, temveč mednarodne kotacije posameznih naftnih derivatov in menjalni tečaj dolarja glede na evro. Ker se kotacije bencina, dizla in kurilnega olja ne gibljejo vedno v isti smeri, lahko pride do različnih sprememb njihovih maloprodajnih cen. Poleg tega na končni račun vplivajo še davki, trošarine, druge dajatve in predpisane marže trgovcev.
To je pomembno tudi pri politični razpravi o cenah goriv. Vladi ni mogoče pripisati zaslug za vsako pocenitev, prav tako ni mogoče vsake podražitve avtomatično pripisati njenim odločitvam. Lahko pa se od nje zahteva jasna razlaga, kakšen del končne cene predstavljajo državne dajatve, kdaj in zakaj jih spreminja ter kakšne posledice imajo takšne odločitve za različne skupine prebivalcev in gospodarstvo.
Vlada ima pri trošarinah možnost ukrepanja, vendar ne neomejene
Eden pomembnejših instrumentov, s katerimi lahko država vpliva na cene goriv, so trošarine. Njihova višina je določena v okviru nacionalne zakonodaje in evropskih pravil, zato vlada nima povsem prostih rok, lahko pa znotraj dovoljenih meja sprejema odločitve, ki vplivajo na končno ceno. Pri tem se mora odločati med več cilji: razbremenitvijo potrošnikov, stabilnostjo javnih financ in širšimi energetskimi oziroma okoljskimi usmeritvami.
Slovenija je zaradi visokih cen goriv Evropsko komisijo zaprosila za možnost začasnega znižanja trošarin pod običajne evropske minimalne ravni. Evropska komisija je slovensko prošnjo podprla, vendar je za takšen ukrep potrebno še soglasje Sveta Evropske unije. Podpora Komisije zato še ne pomeni, da lahko vlada nižje trošarine že takoj uvede ali da se bodo cene goriv samodejno znižale. Če bo evropski postopek uspešno zaključen, bo morala slovenska vlada šele odločiti, ali in v kolikšnem obsegu bo dodatno možnost dejansko uporabila.
Prav tu se odpira pomembno vprašanje politične odgovornosti. Če vlada poudarja, da želi zaščititi življenjski standard prebivalcev in konkurenčnost gospodarstva, mora biti pripravljena pojasniti tudi svoje odločitve glede obdavčitve energentov. Ob tem pa bi bilo zavajajoče ustvarjati vtis, da lahko država brez posledic trajno znižuje vse dajatve. Nižje trošarine praviloma pomenijo tudi nižje javnofinančne prihodke, zato je treba povedati, kako bi se takšen izpad nadomestil oziroma kakšne bi bile njegove posledice za državni proračun.
Draginja ne prizadene vseh enako
Razlika med napovedano pocenitvijo bencina in podražitvijo dizla ter kurilnega olja znova opozarja, da imajo spremembe cen energentov zelo različne posledice. Gospodinjstvo z enim bencinskim avtomobilom bo ob uresničitvi napovedi pri naslednjem polnjenju nekoliko prihranilo, medtem ko bo družina, ki uporablja dizelski avtomobil in se ogreva s kurilnim oljem, plačevala nekoliko več. Še drugačen je položaj podjetij, ki zaradi obsega prevozov vsak dan porabijo več sto ali več tisoč litrov goriva.
Pri razpravah o draginji se pogosto poudarja povprečna cena posameznega energenta, vendar povprečje ne pokaže, kako močno spremembe prizadenejo posamezne skupine. Prebivalci podeželja so lahko zaradi slabše dostopnosti javnega prevoza bolj odvisni od avtomobila, gospodinjstva v starejših stavbah pa imajo lahko manj možnosti za hitro zamenjavo ogrevalnega sistema. Podobno velja za male prevoznike in obrtnike, ki višjih stroškov goriva ne morejo vedno takoj prenesti na svoje naročnike.
Zato bi morala biti razprava o ukrepih države širša od vprašanja, ali bo liter bencina v torek cenejši za sedem centov. Pomembno je tudi, kako vlada načrtuje dolgoročno zmanjševanje energetske ranljivosti prebivalstva, izboljšanje dostopnosti javnega prevoza in podporo gospodinjstvom, ki imajo pri ogrevanju ali mobilnosti najmanj možnosti izbire. Enkratna pocenitev je lahko dobrodošla, ne rešuje pa strukturnih težav, zaradi katerih so nekateri prebivalci veliko bolj izpostavljeni nihanju cen energentov kot drugi.
Kaj lahko vozniki pričakujejo v torek?
Po trenutnih napovedih bo nova regulirana cena bencina znašala približno 1,63 evra, dizla okoli 1,935 evra, kurilnega olja pa približno 1,56 evra za liter. Te ocene temeljijo na predpostavki, da vlada do nove uskladitve ne bo posegla v višino trošarin ali druge elemente izračuna. Če bi se to zgodilo, bi bile lahko končne cene drugačne, zato bodo uradni podatki znani šele po objavi pristojnega ministrstva v ponedeljek.
Pomembno je tudi razlikovati med reguliranimi cenami na servisih zunaj avtocest in hitrih cest ter cenami na avtocestnih bencinskih servisih, kjer trgovci niso vezani na enake najvišje dovoljene zneske. Zato napovedana cena 1,63 evra za liter bencina ne pomeni, da bo mogoče po tej ceni gorivo kupiti na prav vsaki slovenski črpalki. Za potrošnike bo pomembno, da spremljajo dejansko ceno na izbrani lokaciji in da večje nakupe goriva načrtujejo glede na svoje potrebe, ne zgolj na podlagi majhnih kratkoročnih razlik.
Za voznike bencinskih avtomobilov bo čakanje do torka ob uresničitvi napovedi praviloma smiselno, saj lahko pri polnem rezervoarju prihranijo nekaj evrov. Vozniki dizelskih avtomobilov bodo s točenjem pred podražitvijo prihranili precej manj, približno 60 centov pri 50 litrih, zato se jim posebna pot do črpalke samo zaradi tega prihranka ne bi nujno izplačala.
Pocenitev bencina je dobrodošla, toda ključna vprašanja ostajajo
Torkova sprememba cen goriv bo po napovedih Financ prinesla precejšnje olajšanje voznikom bencinskih avtomobilov, vendar obenem povečala že tako veliko razliko med ceno bencina in dizla. Ob visokih cenah nafte in negotovosti na mednarodnih energetskih trgih ostaja odprto vprašanje, kako dolgo se lahko takšno gibanje nadaljuje in kakšne odločitve bo glede trošarin sprejela vlada Janeza Janše.
Pri tem je pomembno, da se javna razprava ne ustavi pri političnem pripisovanju zaslug za pocenitve ali krivde za podražitve. Državljani imajo pravico vedeti, kaj se dogaja na svetovnih trgih, koliko k končni ceni prispevajo državne dajatve in katere ukrepe oblast dejansko lahko sprejme. Šele na podlagi teh podatkov je mogoče pošteno presojati, ali vlada možnosti za razbremenitev prebivalcev uporablja učinkovito in odgovorno.
Če se bodo napovedi uresničile, bo v torek bencin občutno cenejši, dizel pa še nekoliko dražji. Toda za vlado ostaja pomembnejše vprašanje od posamezne cenovne uskladitve: kako zagotoviti, da stroški goriv in ogrevanja ne bodo nesorazmerno obremenjevali gospodinjstev in gospodarstva, ter kako javnosti jasno pojasniti, katere odločitve so v rokah države in katere narekujejo svetovni trgi.
Spletno uredništvo
