Letošnja suša je znova opozorila na ranljivost slovenskega kmetijstva, zdaj pa se vprašanje odpravljanja njenih posledic seli v državni zbor. Poslanci imajo na dnevnem redu predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic suše v letu 2026, ki naj bi omogočil poseben odziv na škodo v kmetijski pridelavi.
Za kmetijska gospodarstva je ključno predvsem vprašanje, kakšna pomoč bo dejansko na voljo, kdo bo do nje upravičen in kako hitro jo bo mogoče izplačati.
Predlog je še v parlamentarni obravnavi, zato konkretnih pravic in izplačil ni mogoče predstavljati kot že zagotovljenih.
Poslanci obravnavajo ukrepe za odpravo posledic suše
Državni zbor v nadaljevanju redne seje obravnava tudi predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic suše v letu 2026. Predlog je v parlamentarni evidenci zaveden pod oznako 266-X in je po zadnjih dostopnih podatkih še v obravnavi. To pomeni, da poslanci o predlagani ureditvi še odločajo in da je treba razlikovati med napovedanimi ukrepi ter dejansko sprejetimi zakonskimi določbami.
Obravnava prihaja po poletju, v katerem so slovensko kmetijstvo prizadele različne vremenske ujme. Ministrstvo za kmetijstvo je že avgusta opozarjalo na posledice suše, neurij, toče in vetra ter napovedovalo pomoč prizadetim kmetijam. Za številna gospodarstva so vremenske razmere pomenile dodatno breme v času, ko se soočajo tudi z visokimi stroški energentov, gnojil in drugih proizvodnih sredstev.
Posebnost kmetijske pridelave je, da izgubljenega pridelka praviloma ni mogoče nadomestiti z dodatnim delom ob koncu sezone. Če rastline v ključnih obdobjih razvoja nimajo dovolj vode, se lahko zmanjšata količina in kakovost pridelka. Posledice se lahko pokažejo pri prihodkih kmetije, zagotavljanju krme za živali in načrtovanju naslednje pridelovalne sezone.
Zato je za prizadeta gospodarstva pomembno, da so pravila morebitne državne pomoči jasna in da se postopki ne zavlečejo. Vendar iz same uvrstitve predloga na dnevni red državnega zbora še ni mogoče sklepati, da bodo vsa gospodarstva, ki so utrpela posledice suše, samodejno upravičena do izplačil.
Zakaj je vprašanje pomoči pomembno tudi za Dolenjsko?
Dolenjska je kmetijsko raznolika pokrajina, v kateri imajo pomembno vlogo živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo in druge oblike kmetijske pridelave. Posledice daljših sušnih obdobij so lahko med posameznimi dejavnostmi zelo različne. Pri poljščinah lahko pomanjkanje vode zmanjša pridelek, pri travinju vpliva na količino razpoložljive krme, pri trajnih nasadih pa lahko povzroči dodatne težave, ki se ne končajo nujno z eno samo sezono.
Za živinorejske kmetije je pomembno predvsem zagotavljanje zadostnih količin kakovostne krme. Kadar je doma pridelane krme premalo, se lahko povečajo stroški nakupa, kar dodatno obremeni poslovanje gospodarstev. Pri poljedelskih in drugih pridelovalcih se izguba lahko neposredno pokaže v manjših količinah pridelkov, namenjenih prodaji ali lastni uporabi.
Toda ob tem je treba poudariti, da razpoložljivi podatki, ki sem jih lahko preverila, še ne omogočajo zanesljive navedbe, kolikšna je bila letošnja škoda zaradi suše posebej na Dolenjskem. Prav tako še ni potrjeno, kakšen delež morebitne državne pomoči bi bil namenjen dolenjskim kmetijam.
Za regionalno javnost bo zato pomembno spremljati tako končno vsebino zakona kot uradne podatke o ocenjeni škodi po občinah in posameznih kmetijskih dejavnostih.
Država je letos že napovedala druge oblike pomoči
Predlog interventnega zakona ni edini ukrep, povezan s težavami slovenskega kmetijstva. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je avgusta na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA napovedal 8,1 milijona evrov pomoči zaradi višjih cen energentov in gnojil. Od tega naj bi 5,4 milijona evrov predstavljala sredstva državnega proračuna.
Ministrstvo je tedaj napovedalo tudi izplačilo glavnine pomoči zaradi suše iz leta 2025, in sicer v višini 8,45 milijona evrov. Pri teh podatkih je pomembno razlikovati med posameznimi ukrepi. Pomoč zaradi lanskoletne suše ni enaka morebitni pomoči zaradi suše v letu 2026, sredstva zaradi podražitev energentov in gnojil pa imajo drugačen namen.
Za kmetijska gospodarstva lahko več različnih oblik pomoči pomeni pomembno razbremenitev, vendar se pogoji za njihovo pridobitev razlikujejo. Prav zato je treba pri vsakem ukrepu posebej preveriti upravičence, zahtevano dokumentacijo, roke in morebitne omejitve.
Če bi se različni zneski seštevali brez pojasnila, bi lahko nastal napačen vtis, da je ves napovedani denar namenjen izključno odpravljanju posledic letošnje suše. Uradno predstavljeni ukrepi pa se nanašajo na različne težave in različna obdobja.
Kmetom dovolili tudi prilagoditev košnje zelenega pokrova
Da so posledice letošnje suše vplivale tudi na izvajanje kmetijskih pravil, kaže odločitev ministrstva, ki je na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dovolilo izjemo pri košnji zelenega pokrova v okviru sheme naknadnih posevkov in podsevkov.
Po dosedanjih pravilih mora biti zeleni pokrov na kmetijskih površinah prisoten v predpisanem obdobju, saj je njegov namen varovanje tal pred erozijo, zmanjševanje izpiranja hranil in ohranjanje rodovitnosti. Zaradi posledic suše pa je ministrstvo omogočilo, da kmetje posevke pod določenimi pogoji pokosijo tudi v času, ko morajo sicer ostati na površini.
Takšna prilagoditev lahko pomaga predvsem gospodarstvom, ki potrebujejo dodatno krmo. Vendar izjema ne pomeni, da je dovoljeno posevek predčasno uničiti ali odstraniti v nasprotju s predpisanimi pogoji. Kmetje morajo zato tudi pri uporabi te možnosti upoštevati pravila posamezne sheme.
Ukrep kaže, da se država na posledice suše ne odziva samo z morebitnimi finančnimi izplačili, temveč tudi s prilagajanjem določenih kmetijskih obveznosti. Takšne rešitve lahko posameznim gospodarstvom pomagajo pri obvladovanju neposrednih posledic slabših pridelovalnih razmer.
Kdaj bodo kmetje izvedeli, do česa so upravičeni?
Za kmete bo odločilna končna vsebina interventnega zakona. Šele sprejete določbe in morebitni izvedbeni predpisi bodo omogočili zanesljivo razlago, kateri pridelki in vrste škode bodo zajeti, kakšni bodo pogoji za pridobitev pomoči ter po kakšnem postopku bodo pristojni organi odločali o upravičenosti.
Pomembno bo tudi vprašanje, ali bo pomoč vezana na uradno ocenjeno škodo, določene pragove izgube pridelka ali druge pogoje. Brez potrjenega besedila zakona ni mogoče zanesljivo napovedati višine posameznih izplačil niti datuma, ko bi kmetijska gospodarstva lahko prejela sredstva.
Pri tem imajo pomembno vlogo tudi postopki zbiranja in preverjanja podatkov o škodi. Državna pomoč mora temeljiti na jasnih merilih, saj je treba zagotoviti primerljivo obravnavo upravičencev in preprečiti nepravilnosti. Po drugi strani pa lahko predolgi postopki zmanjšajo njen praktični učinek, predvsem kadar kmetije sredstva potrebujejo za financiranje naslednje sezone.
Za prizadeta gospodarstva je zato smiselno spremljati obvestila ministrstva, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter kmetijske svetovalne službe. Prav ti organi bodo lahko po sprejetju dokončnih pravil podali konkretne informacije o postopkih in potrebnih dokazilih.
Suša postaja dolgoročen izziv za slovensko kmetijstvo
Razprava o interventnih ukrepih odpira tudi širše vprašanje prilagajanja kmetijstva vremenskim tveganjem. Izredna finančna pomoč lahko ublaži posledice posamezne slabe sezone, ne more pa sama odpraviti težav, povezanih s ponavljajočimi se obdobji pomanjkanja padavin in visokih temperatur.
Za dolgoročno odpornost kmetijstva so pomembni učinkovito gospodarjenje z vodo, primerne kmetijske prakse, izboljševanje kakovosti tal, izbira odpornejših sort in ustrezno načrtovanje namakanja tam, kjer je to izvedljivo in dovoljeno. Pomembno je tudi obvladovanje drugih vremenskih tveganj, saj lahko isto kmetijsko gospodarstvo v različnih delih leta prizadenejo suša, neurja ali pozeba.
Takšne prilagoditve pogosto zahtevajo naložbe, strokovno znanje in čas. Manjša kmetijska gospodarstva imajo lahko pri tem drugačne možnosti kot večji pridelovalci, zato je pri oblikovanju ukrepov pomembno upoštevati razlike med posameznimi dejavnostmi in območji.
Na Dolenjskem bo dolgoročna odpornost kmetijstva odvisna tudi od lokalnih razmer, vrste pridelave in možnosti posameznih gospodarstev. Državni ukrepi so lahko pomemben del rešitve, vendar bo treba ob odpravljanju posledic letošnje suše razmišljati tudi o preprečevanju podobnih izgub v prihodnjih letih.
Odločitev parlamenta bo pomembna, a ključna bo izvedba
Predlog interventnih ukrepov za odpravo posledic suše v letu 2026 predstavlja možnost dodatnega odziva države na težave kmetijstva. Vendar je zakon še v parlamentarnem postopku, zato bo treba počakati na dokončno odločitev poslancev in preveriti, kakšna pravila bodo dejansko sprejeta.
Za dolenjske kmete je najpomembnejše, da morebitna pomoč temelji na jasnih in izvedljivih pogojih ter da prizadeta gospodarstva pravočasno dobijo informacije o svojih možnostih. Pomembna bo tudi preglednost podatkov o škodi, saj bodo ti pokazali, katere dejavnosti in območja so potrebovala največ podpore.
Letošnja suša je znova pokazala, kako hitro lahko vremenske razmere posežejo v prihodke kmetij in načrtovanje pridelave. Parlamentarna razprava je zato šele prvi korak. Za kmete bo resnično pomembno, kaj bo sprejeti zakon omogočil v praksi, kako hitro bodo izvedeni postopki in ali bodo ukrepi pomagali tudi pri pripravi na naslednjo kmetijsko sezono.
