Volivci zavrnili vladna predloga, Janša pa namesto samokritike išče krivce drugje

Več kot teden dni po referendumih, na katerih so volivci zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi in z večino glasov nasprotovali ukinitvi obveznega RTV-prispevka, se vlada Janeza Janše še vedno sooča z vprašanjem, kako bo upoštevala izraženo voljo ljudi. Ponedeljkovo štetje glasov iz tujine je potrdilo dosedanje izide, razlika v korist nasprotnikov ukinitve RTV-prispevka pa se je še povečala.

Premier kljub temu vztraja, da rezultat ni bil odločilen, medtem ko opozicija opozarja na neskladje med vladnim pozivanjem ljudi na referendume in njenim odzivom, ko izid ni takšen, kot si ga je želela.

Glasovi iz tujine še povečali razliko pri RTV-prispevku

V ponedeljek, 19. oktobra, so volilne komisije prištele glavnino glasovnic, ki so prispele po pošti iz tujine, ter glasove z diplomatsko-konzularnih predstavništev. Kot poroča Delo, so rezultati vseh štirih referendumov ostali nespremenjeni, volilna udeležba pa je po podatkih Državne volilne komisije znašala 54,78 odstotka.

Posebej pomemben je rezultat posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Čeprav je bila razlika med zagovorniki in nasprotniki ukinitve že ob prvem štetju majhna, so glasovi iz tujine dodatno okrepili prednost nasprotnikov. Ta se je povečala na 2.633 glasov. Volivci so torej z večino glasov zavrnili ukinitev prispevka, čeprav je vlada prav to vprašanje postavila pred državljane.

Še jasnejše pravne posledice ima rezultat zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Volivci so novelo zavrnili, izpolnjen pa je bil tudi zahtevani zavrnitveni kvorum. Vladajoča politika tako pri enem od svojih zakonodajnih projektov ni dobila podpore, ki jo je pričakovala. Gre za konkreten zakonodajni neuspeh, ne zgolj za vprašanje različnih političnih razlag.

Janša rezultat razume drugače: »Nismo dobili odločilnega rezultata«

Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek v državnem zboru odgovarjal na vprašanje sokoordinatorice Levice Aste Vrečko, ki ga je zanimalo, ali bo vlada spoštovala referendumsko voljo volivcev. Namesto jasnega odgovora o nadaljnjih korakih glede RTV-prispevka je premier poudarjal predvsem tesnost rezultata in nezavezujočo naravo posvetovalnega referenduma.

Kot poroča N1, je Janša dejal, da referendum ni prinesel odločilnega rezultata, saj približno polovica sodelujočih podpira eno rešitev, druga polovica pa drugo. Ob tem je kritiziral RTV Slovenija, njeno financiranje in število zaposlenih ter ocenil, da je bila javna radiotelevizija tista, ki je na referendumu doživela poraz.

Takšna razlaga odpira očitno politično protislovje. Vlada je državljane pozvala, naj se izrečejo o ukinitvi prispevka, ko pa je večina glasovala proti, premier poudarja, da odločitev ni dovolj prepričljiva. Res je, da posvetovalni referendum zakonodajalca pravno ne zavezuje, vendar to še ne odpravi politične odgovornosti do volivcev. Če vlada želi sprejeti drugačno odločitev od izraženega večinskega stališča, bo morala pojasniti, zakaj je referendum sploh predlagala in kakšno težo pripisuje njegovemu rezultatu.

Opozicija opozarja: Volja ljudi ne more veljati samo takrat, ko ustreza vladi

Asta Vrečko je premierja opozorila, da vlada po referendumih že napoveduje nova posvetovalna glasovanja, čeprav še ni pojasnila, kako bo ravnala po prejšnjih. V ospredje je postavila vprašanje spoštovanja demokratične odločitve in smiselnosti porabe javnega denarja za referendume, katerih rezultat bi politika nato prezrla.

Ostro se je odzval tudi predsednik SD Matjaž Han, ki je po referendumskem glasovanju ocenil, da je zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi jasen signal vladajoči politiki. Kot so poročale Slovenske novice, je poudaril, da je bil ključni referendum usmerjen proti vladi, hkrati pa napovedal spoštovanje izražene volje volivcev.

Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zavrnitev novele označila za obrambo pravnih varovalk pred možnostjo političnih zlorab parlamentarnih preiskav. Po njeni oceni so volivci s svojo odločitvijo preprečili, da bi preiskave postale sredstvo političnega obračunavanja in poseganja v pravice posameznikov.

Opozicijska kritika se tako ne nanaša samo na referendumske številke, temveč tudi na način, kako se oblast odziva na neuspeh. Od vlade zahteva konkretne odgovore, ne zgolj nove razprave o tem, kako bi bilo treba razumeti glasove ljudi.

Namesto prevzemanja odgovornosti tudi očitki na račun volilne komisije

Po referendumih so iz SDS prišli tudi ostri očitki glede dela Državne volilne komisije. Janša je na družbenem omrežju X omenjal možnost zakonodajnih sprememb, krivdnih razrešitev članov komisije in kazenskih ovadb. Takšne napovedi so sprožile zaskrbljenost zaradi morebitnih pritiskov na neodvisnost volilnih organov.

Kot je poročalo Delo, je nekdanji dolgoletni direktor službe DVK Dušan Vučko premierjeve izjave razumel kot napad na osrednji volilni organ. Opozoril je na nevarnost spodkopavanja zaupanja v volilne postopke, kadar politična stran ni zadovoljna z rezultatom.

Kritika volilnih postopkov je v demokratični državi legitimna, če temelji na konkretnih nepravilnostih in dokazih. Povsem drugo vprašanje pa je, kakšne posledice imajo lahko politične napovedi razrešitev članov volilnega organa neposredno po za oblast neugodnem glasovanju. Morebitne nepravilnosti je treba preveriti v pristojnih postopkih, ne pa ustvarjati vtisa, da je volilni rezultat vprašljiv že zato, ker ni izpolnil pričakovanj vladajoče stranke.

Vlada pripravlja nove referendume, odgovori o prejšnjih pa ostajajo odprti

Kljub zapletom po oktobrskem glasovanju vlada napoveduje nove posvetovalne referendume, med drugim o znižanju DDV na osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave ter prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Prav zato postaja vprašanje politične doslednosti še pomembnejše.

Na preostalih dveh posvetovalnih referendumih 11. oktobra so volivci podprli pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter predlagano omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Tudi ti odločitvi je treba obravnavati kot del celotnega referendumskega sporočila. Vlada se ne more sklicevati na voljo ljudi samo pri vprašanjih, kjer je rezultat skladen z njenimi predlogi, pri drugih pa poudarjati, da je glasovanje zgolj posvetovalno.

Oktobrski referendumi so pokazali, da volivci niso enotno podprli ali zavrnili vseh vladnih pobud, temveč so se o posameznih vprašanjih odločali različno. Prav zato bi bilo poenostavljeno vse rezultate razglasiti za popoln poraz vlade. Toda zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi in večinsko nasprotovanje ukinitvi RTV-prispevka sta jasna neuspeha dveh rešitev, ki ju je zagovarjala vladajoča politika.

Največje vprašanje po referendumih zato ni več, koliko glasov je dobila posamezna stran, temveč ali je oblast pripravljena priznati tudi rezultate, ki ji niso po volji. Volivci so svoje povedali. Zdaj je na vrsti vlada, da pokaže, ali jih je pripravljena poslušati tudi takrat, ko njihov odgovor ni takšen, kot ga je pričakovala.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska