Ljubljana doživela zgodovinski maraton: Padla oba rekorda proge, Slovenci poskrbeli za presenečenja #video

Jubilejni 30. Ljubljanski maraton je postregel z izjemnimi rezultati, dvema rekordoma proge in pomembnimi slovenskimi dosežki. Kenijec Enock Onchari je 42,195 kilometra pretekel v času 2:04:55 in za tri sekunde izboljšal dosedanji rekord, Etiopijka Haftamnesh Tesfay Haylu pa je z rezultatom 2:19:17 postavila novo najboljšo znamko v ženski konkurenci.

Na slovenskem državnem prvenstvu je presenetil Anže Roblek, med ženskami pa je naslov osvojila Saša Pisk. Nedeljski tekaški praznik je bil tudi čustven, saj se je od vrhunskega tekmovalnega teka poslovil dolgoletni slovenski maratonec Primož Kobe.

Tri sekunde, ki so se zapisale v zgodovino

Kenijec Enock Onchari je na jubilejnem ljubljanskem maratonu poskrbel za enega najodmevnejših dosežkov dneva. Ciljno črto je prečkal po dveh urah, štirih minutah in 55 sekundah ter izboljšal rekord proge, ki je veljal vse od leta 2018. Takrat je Etiopijec Sisay Lemma v Ljubljani dosegel čas 2:04:58.

Razlika med starim in novim rekordom je bila torej vsega tri sekunde, kar pri več kot 42 kilometrih dolgi preizkušnji dodatno poudarja zahtevnost dosežka. Onchari je po prihodu v cilj izrazil zadovoljstvo z rezultatom, pohvalil podporo ljubljanskih navijačev in razmere za tek.

Organizatorji so za letošnjo jubilejno izvedbo privabili posebej močno mednarodno konkurenco. Na startu so bili tekači z osebnimi rekordi, ki so napovedovali možnost napada na dosedanjo najboljšo znamko. Napovedi so se uresničile, Ljubljana pa je dobila novega rekorderja.

Rekord je pomemben tudi za mednarodno prepoznavnost prireditve. Hitri rezultati in kakovostna konkurenca so med dejavniki, ki vplivajo na zanimanje vrhunskih tekačev za nastop na posameznem maratonu.

Etiopijka rekord izboljšala za celo minuto

Enako pomemben dosežek je uspel Etiopijki Haftamnesh Tesfay Haylu, ki je v ženski konkurenci zmagala s časom 2:19:17. S tem je za natanko minuto izboljšala dosedanji rekord ljubljanske proge, ki ga je leta 2024 postavila Kenijka Joyce Tele Chepkemoi z rezultatom 2:20:17.

Ženska konkurenca je bila že pred startom ena najzanimivejših v zgodovini prireditve. Med prijavljenimi so bile tekačice z osebnimi rekordi, boljšimi od dotedanjega ljubljanskega rekorda, zato je bilo pričakovanje hitrega teka veliko.

Tesfay Haylu je s svojim nastopom potrdila, da se lahko na ljubljanski progi dosegajo rezultati najvišje mednarodne ravni. Njen dosežek je bil eden osrednjih športnih trenutkov jubilejne izvedbe.

Oba rekorda sta padla na isti dan, kar daje letošnjemu maratonu posebno mesto v zgodovini prireditve. Pri tem gre za rekorda ljubljanske proge, ne za svetovna rekorda.

Anže Roblek presenetil v boju za slovenski naslov

Maratonski tek je štel tudi za državno prvenstvo Slovenije. Med slovenskimi tekmovalci je najboljši rezultat dosegel Anže Roblek, ki je s časom 2:22:53 osvojil naslov državnega prvaka. V skupni razvrstitvi je zasedel šesto mesto.

Roblekov uspeh je bil eno od slovenskih presenečenj dneva, saj je v boju za državni naslov prehitel tudi izkušenega Primoža Kobeta, ki je veljal za enega najprepoznavnejših slovenskih maratoncev zadnjih let.

Kobe je s časom 2:25:38 osvojil drugo mesto v slovenskem državnem prvenstvu in osmo mesto v skupni razvrstitvi. Njegov nastop je bil še posebej čustven, saj je pomenil slovo od poklicne tekmovalne kariere.

Novomeščan je na Ljubljanskem maratonu prvič nastopil pred 21 leti, lani pa je dosegel čas 2:17:03, ki velja za najboljši rezultat slovenskega tekača na ljubljanski progi. Njegova dolgoletna prisotnost na domačem maratonu je pomemben del zgodovine slovenskega cestnega teka.

Med slovenskimi maratonkami je naslov državne prvakinje osvojila Saša Pisk s časom 2:49:39. V skupni ženski konkurenci je zasedla sedmo mesto.

Na polmaratonu slavila Slovenka in Francoz

Veliko pozornosti je pritegnil tudi polmaraton na 21 kilometrov. V moški konkurenci je zmagal Francoz Antoine Villechenaud, ki je progo pretekel v času 1:03:43. Drugo mesto je osvojil Slovenec Jakob Medved z rezultatom 1:05:46, tretji pa je bil Madžar Gaspar Csere s časom 1:07:22.

Med ženskami je zmagala Slovenka Dora Suljanović, ki je dosegla čas 1:17:17. Za njo sta se uvrstili Čehinja Eva Filipiova z rezultatom 1:18:32 in Italijanka Julia Kuen, ki je tekla 1:18:54.

Suljanović je po tekmi pojasnila, da se je v zadnjih dneh spopadala z lažjimi zdravstvenimi težavami, vendar se je na dan nastopa počutila dovolj dobro za tekmovanje. Njena zmaga je tako pomenila tudi enega pomembnejših slovenskih dosežkov jubilejne izvedbe.

Na polmaratonski razdalji rekorda proge tokrat nista padla. Moški rekord je lani postavil Jan Kokalj s časom 1:02:59, ženski pa že leta 2002 Helena Javornik z rezultatom 1:11:45.

Več kot 33.000 prijav na jubilejno izvedbo

Trideseti Ljubljanski maraton je bil pomemben tudi po množičnosti. Za dvodnevni tekaški program je bilo prijavljenih več kot 33.000 udeležencev, kar potrjuje velik pomen prireditve za slovenski šport in rekreacijo.

Sobotni program je bil namenjen predvsem otroškim in šolskim tekom, nedelja pa je prinesla osrednje tekmovalne preizkušnje na daljših razdaljah. Pred nedeljskim startom se je v središču Ljubljane zbralo približno 15.000 tekačev.

Ljubljanski maraton je v treh desetletjih prerasel okvir športnega dogodka za ozek krog tekmovalcev. Postal je prireditev, ki povezuje vrhunske športnike, rekreativce, družine in številne prostovoljce ter vsako leto pomembno zaznamuje življenje prestolnice.

Veliko vlogo imajo tudi gledalci ob progi. Njihova podpora je za številne tekače pomembna predvsem v zadnjem delu preizkušnje, ko se pojavijo največja utrujenost in zahtevni trenutki.

Jubilej, ki ga bodo pomnili po rekordih

Letošnja izvedba bo ostala zapisana predvsem zaradi dveh novih rekordov na najdaljši razdalji. Onchari je moško znamko izboljšal za tri sekunde, Tesfay Haylu pa žensko za minuto, kar sta izjemna dosežka ob tako močni mednarodni konkurenci.

Slovenski ljubitelji teka so dobili tudi nova državna prvaka, Anžeta Robleka in Sašo Pisk, ter zmago Dore Suljanović na polmaratonu. Posebno mesto v zgodbi ima slovo Primoža Kobeta, ki je Ljubljanskemu maratonu in slovenskemu cestnemu teku namenil pomemben del svoje kariere.

Trideseti Ljubljanski maraton je tako ponudil vse, kar si športna prireditev lahko želi: vrhunske mednarodne rezultate, slovenske uspehe, množično udeležbo in trenutke, ki bodo ostali v spominu. Jubilejna Ljubljana ni praznovala le preteklosti svojega maratona, temveč je z dvema novima rekordoma napisala tudi novo poglavje njegove zgodovine.