Za zidovi tovarne pri Lendavi naj bi ljudi zadrževali brez potnih listov: Zdaj od države zahtevajo odgovore

Odkritje največje nezakonite tovarne cigaret v Sloveniji dobiva vse bolj pretresljive razsežnosti. V industrijski hali nekdanjega kompleksa Nafte Lendava naj bi več kot 20 tujih državljanov delalo in živelo v razmerah, ki vzbujajo resen sum trgovine z ljudmi. Po neuradnih informacijah naj bi jim odvzeli potne liste, prepovedali zapuščanje objekta in jih več tednov zadrževali brez dostopa do zunanjega sveta.

Medtem ko kriminalisti preiskujejo nezakonito proizvodnjo ponarejenih cigaret, sindikati opozarjajo, da odkritje ne sme ostati zgolj še ena zgodba o milijonskem kriminalu. V središču preiskave morajo biti tudi ljudje, ki so bili domnevno izkoriščani.

Za industrijskimi zidovi se je skrivala največja nezakonita proizvodnja cigaret v državi

V industrijskem območju Trimlini pri Lendavi so preiskovalci odkrili obrat, ki po ugotovitvah Finančne uprave Republike Slovenije predstavlja največjo doslej odkrito nezakonito proizvodnjo ponarejenih cigaret v Sloveniji. Finančna uprava je 13. oktobra odkrila popolnoma opremljeno proizvodnjo in zaradi suma kaznivih dejanj obvestila policijo. Primer je nato prevzel Nacionalni preiskovalni urad, ki pod usmerjanjem Specializiranega državnega tožilstva vodi obsežen predkazenski postopek.

Vendar preiskava ni omejena zgolj na nezakonito proizvodnjo tobačnih izdelkov. Policija je potrdila, da kriminalisti preiskujejo tudi sum trgovine z ljudmi, kar daje primeru povsem drugačno razsežnost. Za zidovi industrijskega objekta naj bi namreč živeli in delali tuji državljani, ki bi lahko bili žrtve hudega izkoriščanja.

Po poročanju več slovenskih medijev naj bi nezakonita proizvodnja potekala v približno 2500 kvadratnih metrov veliki hali nekdanjega kompleksa Nafte Lendava. V njej naj bi preiskovalci našli veliko količino ponarejenih cigaret, proizvodno opremo in delavce, ki naj bi bili dalj časa odrezani od zunanjega sveta.

Uradno je potrjeno, da gre za doslej največjo odkrito nezakonito proizvodnjo cigaret pri nas in da vrednost ponarejenega blaga dosega več milijonov evrov. Podrobnejše ocene vrednosti zasega, števila izdelanih cigaret in morebitnega oškodovanja državnega proračuna pa bodo znane po zaključku preiskovalnih aktivnosti.

Delavcem naj bi odvzeli potne liste in jim prepovedali izhod

Najbolj pretresljiv del zgodbe so informacije o razmerah, v katerih naj bi delali tuji državljani. Po neuradnih podatkih TV Slovenija naj bi bilo v hali več kot 20 državljanov Paragvaja, ki naj bi jim organizatorji nezakonite proizvodnje odvzeli potne liste. Objekta naj ne bi smeli zapuščati, hrano in material za proizvodnjo pa naj bi jim dostavljali ponoči.

Slovenski mediji so poročali tudi o navedbah, da nekateri delavci približno 25 dni niso videli dnevne svetlobe. Spali naj bi kar v industrijskem objektu, kjer je potekala proizvodnja cigaret, pri čemer naj bi bil njihov stik z zunanjim svetom močno omejen.

Te informacije so izjemno resne, vendar je treba poudariti, da gre za neuradne navedbe, katerih vseh podrobnosti policija še ni javno potrdila. Prav tako še niso javno predstavljene ugotovitve o tem, kako so delavci prišli v Slovenijo, kakšne obljube naj bi prejeli pred prihodom in kdo naj bi bil odgovoren za njihovo domnevno izkoriščanje.

Odvzem osebnih dokumentov, omejevanje gibanja in prisiljevanje v delo so lahko pomembni pokazatelji trgovine z ljudmi. Vendar je za ugotovitev kazenske odgovornosti treba dokazati konkretna dejanja, okoliščine in vlogo posameznih osumljencev. Prav to je naloga preiskovalcev, ki morajo poleg nezakonite proizvodnje razjasniti tudi položaj tujih delavcev.

Milijoni evrov ponarejenega blaga, toda človeška cena je lahko še večja

Odkritje nezakonite tovarne je pozornost sprva pritegnilo predvsem zaradi obsega proizvodnje. Po neuradnih navedbah naj bi bilo v objektu okoli 30 milijonov ponarejenih cigaret, njihova vrednost pa bi lahko dosegala več deset milijonov evrov. Policija je bila pri uradnih ocenah previdnejša in je potrdila vrednost blaga v višini več milijonov evrov.

Takšen obseg proizvodnje kaže na možnost dobro organizirane nezakonite dejavnosti, ki bi lahko vključevala nabavo surovin, proizvodno opremo, skladiščenje, prevoz in distribucijo izdelkov. Vendar natančna organizacijska struktura in morebitne mednarodne povezave še niso javno potrjene.

Nezakonita proizvodnja cigaret lahko povzroča veliko finančno škodo zaradi izogibanja plačilu trošarin in drugih dajatev. Toda v primeru Lendave se poleg finančnega vidika odpira še vprašanje domnevnega izkoriščanja ljudi, ki bi lahko bili prisiljeni sodelovati pri proizvodnji.

Prav zato je pomembno, da se preiskava ne osredotoči izključno na vrednost zaseženega blaga in davčno oškodovanje. Če se bodo sumi trgovine z ljudmi potrdili, bo treba ugotoviti tudi, kdo je delavce novačil, kdo je nadzoroval njihove življenjske razmere in kdo je imel od njihovega dela korist.

Sindikati: Načelne obsodbe niso dovolj

Ob današnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi se je na dogajanje pri Lendavi odzvala Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. V sporočilu za javnost je opozorila, da trgovina z ljudmi predstavlja eno najhujših oblik kršenja človekovih pravic in da se lahko skriva tudi za dejavnostmi, ki navzven delujejo kot običajno gospodarsko poslovanje.

Sindikati od pristojnih pričakujejo konkretne ukrepe, ne zgolj javnega obsojanja trgovine z ljudmi. Med zahtevami so učinkovitejše prepoznavanje žrtev, okrepljen inšpekcijski nadzor, hitrejši postopki in sankcije, ki bi dejansko odvračale od izkoriščanja.

Posebej opozarjajo tudi na odgovornost vseh, ki sodelujejo v zaposlovalnih in poslovnih verigah. Trgovina z ljudmi namreč ni nujno omejena na posameznika, ki neposredno nadzoruje delavce. Pri izkoriščanju lahko sodeluje več oseb ali podjetij, od posrednikov pri zaposlovanju do organizatorjev dela in tistih, ki imajo od takšne dejavnosti gospodarsko korist.

Konfederacija sindikatov 90 poudarja, da morajo pristojni zaščititi tudi ljudi, ki zaradi strahu pred posledicami ne upajo spregovoriti. Žrtve so lahko odvisne od oseb, ki jih izkoriščajo, nimajo dostopa do dokumentov ali denarja, ne poznajo jezika in ne vedo, na koga se lahko obrnejo po pomoč.

Prav zaradi takšnih okoliščin je prepoznavanje trgovine z ljudmi zahtevno. Navzven lahko delavci opravljajo določeno delo, vendar to še ne pomeni, da imajo možnost svobodno odločati o svojem življenju, zapustiti delovno mesto ali zavrniti delo.

V Evropi več kot 20.000 evidentiranih žrtev v dveh letih

Sindikati so ob opozorilu na dogajanje v Lendavi izpostavili tudi širše evropske podatke. Po njihovih navedbah je bilo v Evropski uniji v letih 2023 in 2024 evidentiranih več kot 20.000 žrtev trgovine z ljudmi, kar predstavlja 16,1-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim dveletnim obdobjem.

Toda tudi te številke ne razkrivajo celotnega obsega problema. Trgovina z ljudmi je pogosto prikrita, žrtve pa lahko zaradi strahu, odvisnosti od storilcev ali nezaupanja v institucije ostanejo neodkrite. Povečanje števila evidentiranih primerov lahko odraža večji obseg izkoriščanja, učinkovitejše odkrivanje ali kombinacijo različnih dejavnikov.

Prisilno delo je ena od oblik izkoriščanja, povezanih s trgovino z ljudmi. Žrtve se lahko znajdejo v položaju, ko nimajo nadzora nad svojimi dokumenti, prejemki ali možnostjo odhoda. Njihova odvisnost od organizatorjev dela je lahko še posebej velika, kadar so v tuji državi in ne poznajo svojih pravic.

Primer pri Lendavi zato odpira tudi širše vprašanje nadzora nad delovnimi in bivalnimi razmerami tujih državljanov. Čeprav nezakonita tovarna cigaret ni običajno delovno okolje, domnevne metode izkoriščanja opozarjajo na tveganja, ki se lahko pojavljajo tudi v drugih gospodarskih dejavnostih.

Pri tem je pomembno razlikovati med tujimi delavci, ki zakonito opravljajo delo, in ljudmi, ki so lahko žrtve kaznivih dejanj. Samo dejstvo, da je nekdo delal v nezakoniti proizvodnji, še ne pomeni, da je prostovoljno sodeloval pri kriminalni dejavnosti.

Kdo bo poskrbel za ljudi, ki so jih našli v hali?

Eno ključnih vprašanj po odkritju nezakonite tovarne je, kakšno pomoč bodo prejeli ljudje, ki so jih preiskovalci našli v objektu. Če obstaja utemeljen sum, da gre za žrtve trgovine z ljudmi, je pomembno, da se njihova varnost obravnava ločeno od vprašanja nezakonite proizvodnje cigaret.

Sindikati opozarjajo na potrebo po varni nastanitvi, pravni pomoči, možnosti uveljavljanja neizplačanih prejemkov in odškodnin ter zaščiti pred nadaljnjim izkoriščanjem. Takšna pomoč je pomembna tudi zato, ker žrtve pogosto potrebujejo čas in ustrezno podporo, preden lahko varno sodelujejo v postopkih.

Slovenska policija je že potrdila, da pri preiskavi sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami. Podrobnosti o zaščitnih ukrepih in položaju posameznih oseb zaradi občutljivosti postopkov za zdaj niso javno znane.

To je razumljivo z vidika varovanja žrtev in poteka preiskave, vendar bo morala javnost po zaključku ključnih postopkov dobiti tudi odgovore o tem, kako je bila tako obsežna nezakonita dejavnost sploh mogoča.

Posebej pomembno bo ugotoviti, ali so obstajali znaki, ki bi lahko pristojne opozorili na sumljive razmere, in ali je bilo mogoče domnevno izkoriščanje odkriti prej. Za zdaj ni dovolj potrjenih informacij, da bi bilo mogoče odgovornost za morebitne spregledane opozorilne znake pripisati določeni instituciji ali posamezniku.

Preiskava še poteka, odgovori se pričakujejo v prihodnjih dneh

Nacionalni preiskovalni urad nadaljuje predkazenski postopek pod usmerjanjem Specializiranega državnega tožilstva. Preiskovalci so po doslej objavljenih informacijah izvajali aktivnosti na več lokacijah, policija pa je zaradi interesa postopka omejila razkrivanje podrobnosti.

Več informacij o obsegu zasega, finančni škodi in drugih ugotovitvah so pristojni napovedali za začetek prihodnjega tedna. Do takrat ostajajo številna vprašanja odprta, vključno z identiteto organizatorjev, številom domnevnih žrtev in morebitnimi mednarodnimi povezavami nezakonite proizvodnje.

Pri tem velja poudariti, da je predkazenski postopek še v teku in da kazenska odgovornost posameznih oseb ni ugotovljena. Vse navedbe o prisilnem delu, odvzemu dokumentov in omejevanju gibanja je treba obravnavati kot sume oziroma neuradne informacije, dokler jih ne potrdijo pristojni organi.

Kljub temu je že zdaj jasno, da odkritje pri Lendavi presega vprašanje ponarejenih cigaret. Primer odpira resna vprašanja o zaščiti ljudi, nadzoru nad nezakonitimi dejavnostmi in sposobnosti institucij, da pravočasno prepoznajo znake hudega izkoriščanja.

Za zidovi tovarne niso bili samo stroji in cigarete

Vrednost zaseženega blaga je mogoče izraziti v milijonih evrov, število cigaret v milijonih kosov, morebitno davčno škodo pa v natančnih finančnih izračunih. Veliko težje je izmeriti posledice, ki jih lahko za posameznika pustijo prisilno delo, odvzem dokumentov, izolacija in strah.

Prav zato je odziv sindikatov pomemben opomin, da uspešnosti preiskave ne bo mogoče ocenjevati zgolj po številu zaseženih izdelkov ali morebitnih kazenskih postopkih. Pomembno bo tudi, ali bodo domnevne žrtve prejele ustrezno pomoč in ali bodo pristojni ugotovili, kdo je omogočil takšne razmere.

Odkritje pri Lendavi je lahko pomemben preizkus delovanja slovenskih institucij na področju boja proti trgovini z ljudmi. Če se bodo sumi potrdili, bo treba poleg kaznovanja odgovornih pojasniti tudi, kako preprečiti ponavljanje podobnih primerov.

Največja nezakonita tovarna cigaret v Sloveniji je bila odkrita. Toda bistvo zgodbe morda sploh ni v cigaretah. Bistveno je, ali so bili za zaprtimi vrati ljudje, ki niso mogli svobodno oditi. In če je bilo tako, bo morala država poleg vrednosti zaseženega blaga pojasniti tudi, kako jih bo zaščitila in kdo bo odgovarjal za njihovo izkoriščanje.