Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vlada zaskrbljenost in presenečenje zaradi nedavne odločitve mandatno-volilne komisije Državnega zbora (DZ), ki je odrekla podporo Borisu Gabrijelu Hrovatu, kandidatu za vrhovnega sodnika. Komisija je odločitev sprejela brez razprave in brez pojasnil, kar je vzbudilo dodatne skrbi glede celotnega postopka.
Odločitev, ki jo je podprlo devet poslancev iz vrst SDS, Resnice, Demokratov, NSi, SLS in Fokusa, je bila sprejeta kljub strokovno potrjenim referencam kandidata, kar je še dodatno zaostrilo napetosti med sodno in zakonodajno vejo oblasti.
Odziv Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče je v svojem odzivu izrazilo skrb, da so bile strokovne reference kandidatov, ki jih je potrdil tudi Sodni svet, spregledane brez tehtnega pojasnila. Sodni svet je kot strokovni organ zadolžen za varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti ter za zagotavljanje kakovosti dela sodišč. “Zato si je še toliko težje razložiti, kaj je večino članov komisije prepričalo, da ni podprla kandidatov s preverjenimi strokovnimi referencami,” so zapisali.
Težave s kadrovsko podhranjenostjo
Posebno skrb je vzbudila zavrnitev Hrovata, ki je vodja kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Ljubljani in ima več kot 19 let izkušenj. Njegovo imenovanje bi prispevalo k reševanju kadrovske stiske na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča, kjer trenutno primanjkuje sodnikov. Odločitev MVK tako predstavlja oviro pri rednem izvajanju sodne funkcije, kar bi lahko ogrozilo učinkovitost dostopa do sodnega varstva za državljane.
Vrhovno sodišče že dalj časa zagovarja umik izvolitev in imenovanj sodnikov iz državnega zbora, kar je običajna praksa v večini držav Evropske unije. Na seji so bili zavrnjeni tudi predlogi za imenovanje Mojce Primožič Kužner, Marka Poharja in Urške Zurovac, medtem ko so bila soglasja dana za Matejo Pirc Svete, Petro Kukovec in Klavdijo Sitar Šinkovec.
Kritični odzivi strank
V opozicijskih strankah so kritični do odločitve komisije in opozarjajo na širjenje političnega vpliva na sodstvo. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je dogajanje označil za “še eno dno parlamentarne demokracije”, poudarjajoč nesprejemljivost vpliva koalicijskih strank na sodstvo. Podpredsednica SD Andreja Katič je opozorila na rušenje pravne države in napad na demokracijo, medtem ko je Levica opozorila na nevarnost podrejanja neodvisnih institucij vladajoči politiki.
Odločitev MVK lahko ima daljnosežne posledice za spoštovanje načel pravne države in ohranjanje načela zavor in ravnovesij med vejami oblasti, ki preprečuje zlorabo moči. Neodvisno sodstvo je temelj demokratične ureditve, zato so tovrstne odločitve še posebej problematične. Končno odločitev bo sprejel DZ na redni oktobrski seji, njen izid pa bo pomembno vplival na prihodnje delovanje sodne veje oblasti.
Na Vrhovnem sodišču opozarjajo, da je neodvisnost sodstva ključna za ohranjanje demokracije in pravne države. Kakšne so vaše misli o tej situaciji? Sodelujte v razpravi in delite svoje mnenje! #pravnaDržava #neodvisnostSodstva 🚨
Spletno uredništvo
