Konec prometne agonije na Belvederju? Po mesecih zastojev se obnova približuje zaključku

Vozniki, ki se vsakodnevno vozijo med Izolo, Strunjanom in Piranom, bi lahko kmalu dočakali konec prometnih omejitev na krožišču Belveder. Obnova ene pomembnejših prometnih povezav v slovenski Istri je v zadnjih mesecih povzročala dolge kolone, zamude in številne pritožbe domačinov. Čeprav je bila delna zapora sprva predvidena do 26. oktobra, je bil po pritiskih lokalnih skupnosti napovedan zgodnejši zaključek rekonstrukcije, med 15. in 20. oktobrom.

Vendar vozniki še vedno opozarjajo na zastoje, odprto pa ostaja vprašanje, kdaj bo promet dokončno stekel brez omejitev.

Krožišče, ki je postalo ena največjih prometnih težav na Obali

Obnova krožnega križišča Belveder na glavni cesti med Jagodjem in Valeto se je v zadnjih mesecih spremenila v eno najbolj odmevnih prometnih tem slovenske Istre. Cesta povezuje Izolo s Strunjanom, Piranom in drugimi kraji na južnem delu Obale, zato jo vsakodnevno uporabljajo številni prebivalci, zaposleni, dostavljavci in obiskovalci.

Gradbena dela so zaradi omejenega prostora zahtevala delno zaporo cestišča in uvedbo izmenično enosmernega prometa. Vozila so skozi območje gradbišča vozila izmenično, promet pa so usmerjali semaforji oziroma delavci v času večjih obremenitev.

Takšna ureditev je ob gostem prometu povzročala dolge kolone. Vozniki so poročali o občutno podaljšanih potovalnih časih, prometni zastoji pa so se občasno razširili tudi na okoliške ceste. Ker gre za eno ključnih prometnih povezav v tem delu slovenske Istre, so posledice občutili tudi prebivalci krajev, ki niso neposredno ob gradbišču.

Težave niso bile omejene samo na turistično sezono. Čeprav je direkcija del gradbenih posegov prestavila na september, so se zastoji nadaljevali tudi po poletju, ko se je promet zaradi začetka šolskega leta in običajnih delovnih obveznosti znova okrepil.

Zaradi hudih zastojev so dela poleti celo prekinili

Prve večje težave so se pojavile že junija, ko so gradbena dela povzročila izrazite prometne zastoje na območju med Koprom in Lucijo. V posameznih primerih so vozniki za pot, ki običajno traja približno 20 minut, potrebovali tudi do dve uri.

Promet se je zaradi zapor preusmerjal na lokalne ceste, ki niso namenjene tako velikemu številu vozil. Nastajali so zastoji, ki so vplivali na vsakodnevno življenje prebivalcev, dostavo blaga in dostopnost različnih storitev.

Zaradi zaostrenih razmer in pritiskov lokalne skupnosti je Direkcija RS za infrastrukturo gradbena dela začasno prekinila ter omogočila ponovno vzpostavitev običajnega prometnega režima.

Odločitev je bila namenjena predvsem razbremenitvi prometa v poletni turistični sezoni, ko je slovenska Istra še posebej prometno obremenjena. Vendar je bilo jasno, da bodo morali izvajalci nedokončano obnovo nadaljevati pozneje.

Dela so se tako znova začela 15. septembra, po koncu glavnega dela turistične sezone. Direkcija je takrat napovedala delno zaporo do 26. oktobra, izvajanje del od ponedeljka do sobote in dodatno ročno usmerjanje prometa ob prometnih konicah.

Župan Pirana zahteval ukrepanje in opozoril na reševalna vozila

Ponovno odprtje gradbišča je že v prvih dneh povzročilo nove prometne težave. Na razmere se je odzval tudi piranski župan Andrej Korenika, ki je ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca pozval k ukrepanju.

Korenika je opozoril, da zastoji niso zgolj nevšečnost za voznike, temveč lahko vplivajo tudi na delovanje javnih služb in dostopnost zdravstvene oskrbe. Posebej je izpostavil nevarnost, da bi prometne kolone ovirale prihod reševalnih vozil in drugih intervencijskih služb.

V dopisu je zahteval učinkovitejšo organizacijo gradbenih del, med drugim tudi razmislek o uvedbi nočnih izmen in sprostitvi prometa v času največjih prometnih obremenitev. Podobne pobude so podali tudi nekateri lokalni politični predstavniki.

Na problem je opozorila tudi poslanka Meira Hot, ki je pristojno ministrstvo pozvala k iskanju rešitev za zmanjšanje zastojev. Med predlaganimi ukrepi so bili dodatne gradbene ekipe, podaljšan delovni čas in izvajanje dela posegov ponoči.

Odzivi lokalnih predstavnikov so pokazali, da je bila obnova Belvederja za prebivalce Obale bistveno več kot običajno cestno gradbišče. Zaradi njene lege in prometne obremenjenosti je organizacija del neposredno vplivala na vsakodnevno življenje širšega območja.

Zaradi zastojev podaljšali tudi delovanje nujne medicinske pomoči

Posebej zaskrbljujoče so bile posledice za dostopnost zdravstvenih storitev. Zaradi prometnih težav na glavni povezavi proti Izoli sta Občina Piran in tamkajšnji zdravstveni dom podaljšala delovanje nujne medicinske pomoči, ki sicer deluje v času turistične sezone.

Ukrep je bil povezan s skrbjo za pravočasno zagotavljanje zdravstvene oskrbe, saj so prometni zastoji oteževali pot do Splošne bolnišnice Izola. Ta je pomembna zdravstvena ustanova za prebivalce širše slovenske Istre.

Pri nujnih zdravstvenih primerih je lahko pomembna vsaka minuta, zato so lokalni predstavniki opozarjali, da morajo biti prometne rešitve na območju gradbišča prilagojene tudi potrebam intervencijskih služb.

Podaljšanje delovanja nujne medicinske pomoči je pokazalo, kako lahko cestna zapora na pomembni prometnici vpliva tudi na področja, ki na prvi pogled niso neposredno povezana z gradbeništvom.

Prometne omejitve so zato odprle širše vprašanje, kako načrtovati infrastrukturne posege na območjih, kjer je cestnih alternativ malo, obremenitve pa so velike skozi vse leto.

Zakaj so vozniki zahtevali hitrejši zaključek?

V zadnjih tednih so se pojavljale tudi kritike glede organizacije dela na gradbišču. Regionalni portal Regional Obala je 14. oktobra poročal o opažanjih voznikov, ki so med čakanjem v kolonah na gradbišču opazili razmeroma malo delavcev.

Eden od voznikov je po navedbah portala 13. oktobra okoli 13.30 v koloni čakal približno 45 minut, medtem ko naj bi na območju gradbišča opazil le enega delavca. Portal je podobna opažanja navedel tudi za druge dni ter na izvajalca del, podjetje CPK Koper, naslovil vprašanja o številu zaposlenih in organizaciji gradbišča.

Ob objavi prispevka izvajalec na zastavljena vprašanja ni odgovoril. Vendar je pri takšnih navedbah potrebna previdnost. Število delavcev, ki jih voznik opazi v posameznem trenutku, še ne dokazuje, da je izvajalec na gradbišče razporedil premalo ljudi ali da dela potekajo nepravilno.

Kljub temu so bila vprašanja o organizaciji del razumljiva. Vozniki so se namreč soočali z vsakodnevnimi zamudami, zato jih je zanimalo, ali bi bilo mogoče gradnjo pospešiti in čas prometnih omejitev skrajšati.

Prav učinkovitost izvajanja del in čim krajše trajanje zapor sta bili med ključnimi zahtevami lokalnih skupnosti, ki so od pristojnih pričakovale prilagoditve prometnega režima.

Zaključek napovedan pred prvotnim rokom

Po prvotnem načrtu bi delna zapora krožišča Belveder trajala do 26. oktobra. Vendar so se v zadnjih dneh pojavile informacije, da naj bi se rekonstrukcija končala prej.

Regional Obala je 14. oktobra poročal, da je piranski župan Andrej Korenika od pristojnih zahteval poročilo o organizaciji del in da naj bi bila po zagotovilih Direkcije RS za infrastrukturo rekonstrukcija zaključena med 15. in 20. oktobrom.

Takšen rok bi pomenil, da bi bila dela končana približno teden dni pred prvotno predvidenim datumom. Za voznike, ki so se v zadnjih mesecih soočali z zastoji, bi to pomenilo pomembno razbremenitev.

Toda pri tem je treba ločiti med napovedanim zaključkom gradbenih del in dejansko odpravo vseh prometnih omejitev. Dokler pristojni ne potrdijo dokončne sprostitve prometa, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo zastoji na tem območju takoj izginili.

Pomembno bo tudi, kako bo promet potekal po zaključku obnove. Krožišče mora omogočati varno in tekoče vključevanje vozil, dejanska pretočnost pa bo odvisna od prometnih obremenitev in končne ureditve.

Bo po obnovi promet res bolj tekoč?

Obnova krožišča Belveder je namenjena izboljšanju prometne ureditve na pomembni cestni povezavi, vendar bo njen dejanski učinek mogoče oceniti šele po zaključku del in vzpostavitvi običajnega prometnega režima.

Na območju med Izolo, Strunjanom in Piranom je prometna obremenitev velika predvsem zaradi dnevnih migracij, dostopa do delovnih mest, šol in zdravstvenih ustanov ter turističnega prometa. Tudi po končani obnovi bodo zato v času največjih obremenitev lahko nastajali zastoji, če bo število vozil presegalo zmogljivost cestnega omrežja.

Prenovljeno krožišče samo po sebi še ne more odpraviti vseh prometnih težav slovenske Istre. Lahko pa prispeva k varnejšemu in bolj urejenemu poteku prometa na konkretnem odseku, če bo njegova končna zasnova ustrezala dejanskim prometnim potrebam.

Za prebivalce Obale bo najpomembnejše, da bodo lahko znova načrtovali vsakodnevne poti brez nepredvidljivih zamud zaradi gradbišča. Po več mesecih prometnih omejitev je prav zanesljivost potovalnega časa ena največjih pričakovanih sprememb.

Vozniki čakajo na dokončno sprostitev prometa

Napovedan zgodnejši zaključek obnove Belvederja je spodbudna novica za vse, ki redno uporabljajo povezavo med Izolo in Piranom. Po poletni prekinitvi, jesenskem nadaljevanju del, večkilometrskih kolonah in številnih pozivih lokalnih predstavnikov se gradnja približuje zaključni fazi.

Dogajanje je pokazalo, kako pomembno je pri cestnih projektih poleg same izvedbe upoštevati tudi vpliv na prebivalce, gospodarstvo in nujne javne službe. Še posebej na območjih, kjer ni veliko primerljivih prometnih alternativ, lahko že ena delna zapora povzroči težave daleč zunaj gradbišča.

Če bo napovedani rok med 15. in 20. oktobrom uresničen, se bo ena najbolj obremenjujočih prometnih zgodb letošnje jeseni na Obali kmalu končala. Dokončen odgovor na vprašanje, kdaj bodo vozniki lahko brez omejitev prevozili krožišče Belveder, pa bodo dale uradne informacije o zaključku del in dejanskem prometnem režimu.