Ustavno sodišče Piranu že drugič razveljavilo prostorski načrt: Kako je lahko občina ponovila isto napako?

Na Obali odmeva nova odločitev ustavnega sodišča, ki je znova poseglo v prostorsko načrtovanje Občine Piran. Občinski podrobni prostorski načrt »Ob Belokriški«, ki ureja območje nad Piranom, je že drugič padel na ustavnosodni presoji. Prvič so ustavni sodniki prostorski akt razveljavili leta 2021, občina pa je leta 2025 sprejela nov odlok, ki prav tako ni prestal ustavnosodne presoje.

Sodišče je zdaj jasno sporočilo, da občinski svet ne more preprosto ponovno sprejeti iste vsebine, ne da bi pred tem izvedel zakonsko predpisani postopek. Odločitev odpira resna vprašanja o ravnanju občinskega vodstva, pravni varnosti lastnikov zemljišč in posledicah, ki jih lahko takšno odločanje povzroči.

Občinski prostorski načrt še drugič ni prestal ustavnosodne presoje

Ustavno sodišče Republike Slovenije je 24. septembra 2026 odločilo, da je bil odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob Belokriški«, objavljen leta 2025, v neskladju z ustavo. Odločitev, ki je bila objavljena v začetku oktobra, ima učinek odprave, kar je pomembno tudi z vidika pravnih posledic za prostorske postopke, ki so temeljili na spornem odloku.

Gre za območje ob Belokriški cesti nad Piranom, kjer so prostorske ureditve že več let predmet pravnih sporov. Tokratna odločitev je posebej odmevna zato, ker ne gre za prvi poseg ustavnega sodišča v isti prostorski akt. Ustavni sodniki so namreč že 11. februarja 2021 razveljavili odlok o prostorskem načrtu »Ob Belokriški«, skupaj z odlokoma za območji Park cvetja in Med vrtovi.

Občina je nato sprejela nov odlok za območje Ob Belokriški, ki je bil objavljen leta 2025. Toda tudi ta je bil izpodbijan pred ustavnim sodiščem. Pobudo za presojo je ponovno vložil Davorin Petaros iz Pirana, ki je sodeloval že v prejšnjem ustavnosodnem postopku.

V najnovejši odločbi je sodišče poudarilo, da ponovni sprejem prostorskega načrta z enako vsebino ne zadostuje, če občina pred tem ne izvede postopka, ki ga zahteva zakonodaja o urejanju prostora.

Za Občino Piran je to posebej neprijetna ugotovitev: problem ni zgolj v tem, da je bil odlok znova izpodbijan, temveč da je ustavno sodišče opozorilo na nespoštovanje postopkovnih pravil pri njegovem ponovnem sprejemanju.

Sodišče jasno: Razveljavljenega odloka ni mogoče preprosto ponovno potrditi

Osrednje sporočilo najnovejše odločbe je povezano z načinom sprejemanja prostorskih aktov. Ustavno sodišče je poudarilo, da razveljavitev predpisa učinkuje za vse in da takšen predpis izloči iz pravnega reda. Če želi občina po razveljavitvi sprejeti novo ureditev, mora to storiti po zakonsko določenem postopku.

To pomeni, da občinski svet ne more zgolj ponovno glasovati o vsebinsko enakem odloku in s tem nadomestiti postopkov, ki bi jih morala občina izvesti pred njegovim sprejetjem. Pri prostorskem načrtovanju namreč niso pomembne samo končne odločitve občinskih svetnikov, temveč tudi način, kako občina do njih pride.

Postopki priprave prostorskih aktov vključujejo strokovne podlage, usklajevanja, zakonsko predpisane faze priprave in sodelovanje javnosti. Njihov namen ni zgolj formalno izpolnjevanje administrativnih zahtev, temveč zagotavljanje, da se o posegih v prostor odloča na podlagi ustreznih podatkov in ob upoštevanju pravic prizadetih.

Ustavno sodišče je zato posebej izpostavilo pomen formalne skladnosti občinskih prostorskih aktov. Postopek mora omogočati kakovostno in obsežno razpravo o prostorskem razvoju lokalne skupnosti, občinski svet pa mora pred odločanjem pridobiti podatke, potrebne za presojo različnih rešitev.

Pri območju Ob Belokriški je bila prav ta zahteva ključna. Po presoji ustavnega sodišča zgolj ponovni sprejem prostorskega načrta z enako vsebino, brez predhodno izvedenega predpisanega postopka, ni skladen z zakonom in ustavo.

Župan Korenika in občinski svet pred neprijetnimi vprašanji

Najnovejša odločitev odpira vprašanja tudi za sedanje vodstvo Občine Piran, ki jo vodi župan Andrej Korenika. Odlok iz leta 2025 je bil sprejet v času njegovega županovanja, zato se postavlja vprašanje, na kakšni pravni podlagi in ob kakšnih strokovnih opozorilih je občina sprejela odločitev o ponovni potrditvi prostorske ureditve.

Pri tem je treba razlikovati med politično odgovornostjo za odločanje občinskih organov in morebitno osebno pravno odgovornostjo posameznikov. Ustavno sodišče je presojalo ustavnost in zakonitost prostorskega akta, ne pa kazenske ali odškodninske odgovornosti župana oziroma posameznih občinskih svetnikov.

Vendar to ne zmanjšuje pomena vprašanj, ki jih odločitev odpira. Če je bil prostorski akt za isto območje že enkrat razveljavljen, bi morala občina pri njegovem ponovnem sprejemanju posebno pozornost nameniti odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in spoštovanju vseh predpisanih postopkov.

Javnost ima zato upravičen interes izvedeti, kdo je pripravil pravno podlago za sprejem odloka, katera strokovna mnenja so bila pridobljena in ali so bili občinski svetniki pred glasovanjem opozorjeni na morebitna ustavnopravna tveganja.

Pomembno je tudi vprašanje stroškov. Priprava prostorskih aktov, pravna svetovanja in zastopanje v sodnih postopkih lahko za občino pomenijo finančne obveznosti. Koliko je Občina Piran doslej porabila za postopke, povezane z območjem Ob Belokriški, iz javno preverjenih podatkov za zdaj ni mogoče ugotoviti.

Spor sega v leto 2021, ko so padli trije prostorski načrti

Zgodba ima daljšo zgodovino. Ustavno sodišče je februarja 2021 v zadevi U-I-5/19 razveljavilo tri občinske podrobne prostorske načrte: Ob Belokriški, Park cvetja in Med vrtovi. Šlo je za prostorske akte, ki jih je občina sprejela leta 2018, njihove ustavnosti in zakonitosti pa so bile nato izpodbijane.

Odločitev iz leta 2021 je pomenila pomemben poseg v občinsko prostorsko politiko. Razveljavitev prostorskega akta namreč ne vpliva zgolj na delo občinske uprave, temveč lahko spremeni pravni položaj zemljišč, načrtovanih gradenj in investicijskih projektov.

Kljub temu je občina v naslednjih letih ponovno uredila območje Ob Belokriški z novim odlokom. Ta je bil objavljen leta 2025, vendar je že aprila istega leta sledila nova pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti.

Ustavno sodišče je julija 2025 pobudo sprejelo v obravnavo in do končne odločitve zadržalo izvrševanje odloka. To je pomenilo, da se sporni prostorski akt med trajanjem postopka ni smel izvrševati.

Končna odločitev je sledila septembra letos. Ustavni sodniki so ugotovili neskladje z ustavo in odločili, da ima ugotovitev učinek odprave.

Takšno zaporedje dogodkov kaže, da vprašanje zakonitosti prostorskega načrtovanja na tem območju ni novo. Gre za večletni pravni spor, v katerem je ustavno sodišče dvakrat poseglo v občinsko prostorsko ureditev.

Kaj pomeni odprava odloka za lastnike zemljišč in investitorje?

Odločitev ustavnega sodišča odpira pomembna vprašanja za lastnike zemljišč in morebitne investitorje na območju Ob Belokriški. Prostorski načrt določa pogoje, pod katerimi je mogoče na posameznem območju načrtovati posege in gradnjo, zato njegova odprava lahko vpliva na pravne podlage za nadaljnje postopke.

Pri tem je pomembna razlika med razveljavitvijo in odpravo predpisa. Odprava ima lahko širše pravne posledice za razmerja, ki so nastala na podlagi spornega akta. Vendar to ne pomeni, da bi bila vsa morebitna gradbena dovoljenja samodejno odpravljena ali da bi bili vsi posegi na območju nezakoniti.

Posledice za posamezne upravne postopke je treba presojati glede na njihov pravni položaj, čas izdaje odločb, njihovo pravnomočnost in veljavna pravila. Brez vpogleda v konkretna dovoljenja in postopke zato ni mogoče zanesljivo trditi, kateri projekti bodo zaradi odločitve neposredno prizadeti.

Prav tako odločitev ustavnega sodišča sama po sebi še ne pomeni, da je občina dolžna plačati odškodnino posameznim lastnikom ali investitorjem. Morebitni odškodninski zahtevki bi zahtevali ločeno pravno presojo in dokazovanje ustreznih pogojev.

Kljub temu lahko ponavljajoči se zapleti pri sprejemanju prostorskih aktov povzročajo pravno negotovost. Lastniki zemljišč in investitorji namreč pri načrtovanju svojih odločitev potrebujejo stabilna in zakonita pravila, občina pa mora zagotoviti, da so prostorske ureditve sprejete na način, ki bo prestal morebitno sodno presojo.

Prostorsko načrtovanje ni samo vprašanje občinske večine

Odločitev ustavnega sodišča ima širši pomen tudi za druge slovenske občine. Prostorski akti so med najpomembnejšimi odločitvami lokalnih oblasti, saj določajo, kako se bo posamezno območje razvijalo, kje bo mogoča gradnja in kako bodo zaščiteni različni javni ter zasebni interesi.

Pri takšnih odločitvah občinska politična večina ne more nadomestiti zakonsko določenih postopkov. Tudi če večina svetnikov podpira določeno prostorsko ureditev, jo mora občina sprejeti v skladu z zakonodajo in ustavnimi zahtevami.

Ustavno sodišče je v primeru Ob Belokriški posebej opozorilo, da imajo posamezne faze priprave prostorskega akta pomembno vsebinsko funkcijo. Namenjene so zbiranju podatkov, usklajevanju različnih interesov in omogočanju razprave, preden občinski svet sprejme končno odločitev.

To je posebej pomembno v obalnih občinah, kjer so zemljišča pogosto predmet različnih razvojnih, stanovanjskih, turističnih in okoljskih interesov. Odločitve o rabi prostora lahko dolgoročno vplivajo na podobo naselij, prometno ureditev, komunalno infrastrukturo in kakovost življenja prebivalcev.

Zato postopkovna pravila niso nepomembna birokratska ovira. So del sistema, ki naj zagotavlja, da se o prostoru ne odloča brez ustrezne strokovne podlage in sodelovanja tistih, na katere bodo odločitve vplivale.

Bo občina zdaj začela postopek znova?

Po najnovejši odločbi ostaja odprto vprašanje, kako bo Občina Piran nadaljevala urejanje območja Ob Belokriški. Če bo želela sprejeti novo prostorsko ureditev, bo morala upoštevati ustavnosodno presojo in izvesti postopke, ki jih določa veljavna zakonodaja.

Za zdaj ni potrjeno, ali je občina že sprejela odločitev o pripravi novega prostorskega akta, kakšna bi bila njegova vsebina in koliko časa bi postopek lahko trajal. Prav tako ni znano, ali bo občina zaradi odločitve opravila notranji pregled dosedanjih postopkov oziroma pridobljenih pravnih mnenj.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kako bo občinsko vodstvo pojasnilo ponovitev ustavnopravnega zapleta na istem območju. Glede na to, da je ustavno sodišče o prostorskem načrtu Ob Belokriški odločalo že leta 2021, bi bilo smiselno javno predstaviti, kako je občina pri pripravi odloka iz leta 2025 upoštevala prejšnjo odločbo.

Prav tako bi bilo pomembno razkriti, kakšni stroški so nastali zaradi priprave novega odloka in kasnejših postopkov pred ustavnim sodiščem. Ti podatki bi omogočili jasnejšo presojo posledic občinskega odločanja tudi z vidika porabe javnih sredstev.

Dvakratna odločitev ustavnega sodišča zahteva odgovore

Primer Ob Belokriški ni več zgolj lokalni spor o prostorski ureditvi. Postal je vprašanje spoštovanja ustavnosodnih odločitev, zakonitosti občinskega odločanja in pravne varnosti vseh, ki jih prostorski akti zadevajo.

Ustavno sodišče je leta 2021 razveljavilo prvotni prostorski načrt, občina pa je leta 2025 sprejela novega. Tudi ta ni prestal ustavnosodne presoje. V najnovejši odločbi je sodišče izrecno poudarilo, da ponovno sprejetje enake vsebine brez predpisanega postopka ni skladno z ustavo in zakonom.

To je dovolj resna ugotovitev, da terja konkretna pojasnila občinskega vodstva. Ne gre za vprašanje, ali ima občina pravico načrtovati razvoj svojega prostora, temveč ali pri tem spoštuje pravila, ki veljajo za vse lokalne skupnosti.

Občina Piran bo morala pojasniti, kako je lahko prostorski načrt za isto območje že drugič končal z negativno ustavnosodno presojo, kdo je pripravil podlage za njegov ponovni sprejem in kako namerava preprečiti ponavljanje podobnih napak. Kajti kadar ustavno sodišče dvakrat poseže v urejanje istega območja, ne gre več samo za vprašanje posameznega odloka, temveč tudi za zaupanje v način, kako občina sprejema odločitve o svojem prostoru.

Spletno uredništvo Naša Primorska