Črno na belem je bilo zapisano: dovoljeno število zaposlenih naj bi se konec leta 2027 znižalo za 10 odstotkov, nato do konca leta 2028 še za deset odstotkov glede na leto prej. Dokument je razkril portal Necenzurirano, o njem so nato poročali tudi drugi mediji, sindikati pa so skočili na noge. V nedeljo je sledila seja vlade in nato tiskovna konferenca, na kateri je predsednik vlade Janez Janša zagotovil nekaj povsem drugega: 10-odstotnega zmanjšanja zaposlenih ne bo. Kaj pa drugi rez v višini 10 odstotkov?
Toda zgodba se s tem nikakor ne konča. Janša je namreč že septembra napovedal, da naj bi se okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma »prelilo« v gospodarstvo, zdaj pa govori o prerazporejanju. Zato ostaja povsem legitimno vprašanje: kaj natančno vlada pripravlja za skoraj 200.000 zaposlenih v javnem sektorju?
Vlada je v nedeljo sprejela proračunska dokumenta za leti 2027 in 2028. Finančni minister Andrej Šircelj je pred novinarji govoril o stabilnosti, gospodarski rasti in zniževanju primanjkljaja, premier Janez Janša pa je moral odgovarjati predvsem na vprašanja, ki jih je nekaj dni prej odprlo razkritje portala Necenzurirano.
In prav tukaj postane zgodba bistveno bolj zanimiva od običajne predstavitve državnega proračuna.
V dokumentu je pisalo 10 odstotkov. In nato še 10 odstotkov
Portal Necenzurirano je dobil na vpogled proračunske dokumente za leti 2027 in 2028, ki jih je vlada prvič obravnavala v četrtek. Med njimi je bil predlog zakona o izvrševanju proračuna. Njegov 60. člen je zelo konkretno določal pripravo kadrovskih načrtov.
Po dokumentu, ki ga je objavil portal, bi se dovoljeno število zaposlenih na dan 31. decembra 2027 v primerjavi s koncem leta 2026 znižalo za 10 odstotkov. Nato bi se dovoljeno število zaposlenih do 31. decembra 2028 znižalo še za 10 odstotkov glede na konec leta 2027. Enaka logika je bila zapisana tudi za druge neposredne in določene posredne proračunske uporabnike. Ne gre za enkratni 20-odstotni rez, temveč za dve zaporedni desetodstotni zmanjšanji dovoljene zaposlenosti v dveh letih.
Dokument je določal tudi izjeme. Po razkritju Necenzuriranega naj bi bili iz splošnega pravila izvzeti Policija, Slovenska vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Furs. Pri drugih uporabnikih bi bile izjeme mogoče zaradi povečanega obsega dela in zagotavljanja nemotenega izvajanja dejavnosti, vendar pod določenimi finančnimi pogoji. Za zdravstvo ter socialno varstvo in dolgotrajno oskrbo je dokument predvideval posebnosti pri soglasjih.
Sindikati so za načrt izvedeli iz medijev
Način priprave tako velikega posega je sprožil zelo oster odziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Po njihovih navedbah so za načrtovane spremembe izvedeli iz medijev, ne v okviru socialnega dialoga z vlado.
Sindikati so opozorili tudi na nekaj, kar je pri tako velikem posegu ključno: po njihovih navedbah vlada ni predstavila strokovnih analiz, iz katerih bi bilo razvidno, koliko zaposlenih posamezne javne službe dejansko potrebujejo in kakšne posledice bi tako velika zmanjšanja lahko imela za storitve, ki jih uporabljajo državljani.
»Javnega sektorja ni mogoče upravljati z odstotki,« so opozorili in zahtevali sklic pogajalske komisije ter uradna pojasnila predsednika vlade in finančnega ministra. Če bi vlada nadaljevala z enostranskim odločanjem, so napovedali uporabo zakonitih sindikalnih sredstev. KSJS združuje sindikate z več kot 70.000 člani.
Nato pride nedelja – in Janša zagotovi: 10-odstotnega zmanjšanja ne bo
Po vsem tem je vlada v nedeljo proračunske dokumente sprejela. Pred novinarje sta stopila Janša in Šircelj. In predsednik vlade je glede najbolj spornega dela javnosti sporočil: 10-odstotnega zmanjšanja zaposlenih v javnem sektorju ne bo. Lepo! A tu se pojavi naslednje vprašanje: drugi rez pa bo? In naslednje vprašanje: katerega bodo umaknili, prvega ali drugega?
Po poročanju 24ur je Janša dejal, da se bo namesto tega zgodila prerazporeditev zaposlenih. To pa odpira vprašanje, ki ga zgolj zagotovilo s tiskovne konference ne more zapreti: kakšna je končna vsebina 60. člena sprejetega predloga zakona o izvrševanju proračuna?
Če določbe o zaporednem desetodstotnem zmanjšanju v končni različici ni več, je pomembno vedeti, kdaj in zakaj je bila spremenjena. Če je bila nadomeščena z drugačnim mehanizmom, mora javnost vedeti, kakšnim. In če vlada zaposlenosti ne namerava zmanjševati, je treba pojasniti, kako se to ujema z drugimi napovedmi predsednika vlade.
Kaj pa 50.000 ljudi, o katerih je Janša govoril septembra?
Kajti zgodba se ni začela z dokumentom, ki ga je razkril Necenzurirano.
Že 16. septembra je Janša v Celju javno napovedal prestrukturiranje javnega sektorja. Takrat je dejal, da naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To ni majhna številka. Celotni javni sektor je leta 2025 po podatkih, ki jih navajajo mediji, zaposloval približno 196.000 ljudi. Petdeset tisoč ljudi tako predstavlja približno četrtino tega števila.
Janša je sicer že takrat zagotavljal, da ne govori o odpuščanju. Prehod naj bi potekal postopoma, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih v zasebni sektor. Po njegovih besedah zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe.
Toda prav zato je treba današnje izjave postaviti ob bok septembrskim.
Če 10-odstotnega zmanjšanja ne bo, ostaja vprašanje, kako bo vlada izvedla napovedano prestrukturiranje in kaj se je zgodilo z napovedjo o približno 50.000 zaposlenih. Kaj pa naslednji 10 odstotni rez? Si umaknili prvega ali drugega?
Proračun je medtem postal večji
Tudi pri samih številkah proračuna je vredno pogledati nekoliko dlje od nedeljske predstavitve.
Vlada je poleti za leto 2027 določila razrez odhodkov v višini približno 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa 19,1 milijarde. Zdaj Šircelj za leto 2027 napoveduje nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov odhodkov ob 17 milijardah prihodkov. Za leto 2028 je predvidenih približno 19,4 milijarde odhodkov in nekaj manj kot 17,7 milijarde prihodkov.
Primanjkljaj naj bi prihodnje leto dosegel 2,9 odstotka BDP, leta 2028 pa dva odstotka. Šircelj zagotavlja, da je načrt skladen s fiskalnimi pravili in da novih davkov ne bo. Obenem je politiko prejšnje vlade pri plačah in drugih odhodkih označil za »finančni razvrat«. To je politična ocena finančnega ministra, ne neodvisna ugotovitev o stanju javnih financ.
Zanimivo je tudi, da so se gospodarske napovedi medtem izboljšale. Umar je septembra letošnjo napoved gospodarske rasti zvišal z dveh na 3,8 odstotka, za leto 2027 pa napoveduje 2,5-odstotno rast.
In zdaj še referendum
Janša je na nedeljski tiskovni konferenci napovedal tudi nov posvetovalni referendum, povezan z načrtovanimi spremembami.
Tudi tukaj bodo odločilne podrobnosti. Posvetovalni referendum sam po sebi namreč ne pove, katere službe naj bi vlada krčila, katere krepila, koliko ljudi naj bi prerazporedila, po kakšnih kriterijih bi to počela in kakšen bo položaj zaposlenih.
Ne gre samo za številke, ampak za bolnišnice, šole, vrtce in upravne enote
Razkriti predlog ni zadeval neke abstraktne kategorije z imenom »javni sektor«. Med uporabniki, ki jih je zajemal sistem kadrovskih načrtov, so ministrstva, vladne službe, upravne enote, šole, vrtci, bolnišnice, zdravstveni domovi, javne agencije, skladi, raziskovalni in visokošolski zavodi ter del občinskih javnih zavodov.
Zato razprava o številu zaposlenih ni zgolj računovodska.
Če država meni, da je nekje zaposlenih preveč ljudi, lahko to argumentira. Toda pri posegu takšnih razsežnosti je razumno pričakovati podatke: kje je ljudi preveč, koliko jih je preveč, na podlagi katere analize je bilo to ugotovljeno in kaj bo zmanjšanje pomenilo za uporabnike javnih storitev.
Prav odsotnost takšnih analiz je eden osrednjih očitkov sindikatov.
Dokument na eni strani, nedeljsko zagotovilo na drugi
In tako smo po nedeljski tiskovni konferenci pravzaprav dobili novo vprašanje namesto dokončnega odgovora.
V predlogu, ki ga je dobil Necenzurirano, je bilo konkretno zapisano 10-odstotno zmanjšanje dovoljene zaposlenosti do konca leta 2027 in še desetodstotno naslednje leto glede na že znižano osnovo.
Janša danes zagotavlja, da 10-odstotnega zmanjšanja ne bo, a ne vemo katerega, prvega ali drugega?
Septembra je isti predsednik vlade govoril o okoli 50.000 zaposlenih, ki naj bi se postopoma prelili iz javnega sektorja v gospodarstvo.
Sindikati pa pravijo, da so za tako pomembne načrte izvedeli iz medijev in da niso dobili strokovnih analiz, ki bi pokazale potrebe posameznih javnih služb.
To niso interpretacije opozicije. To so dokumenti, javne izjave predsednika vlade in opozorila reprezentativnih sindikatov.
Zato po nedeljski tiskovni konferenci ključno vprašanje ni, ali lahko vlada svojo politiko spremeni. Seveda jo lahko. Ključno vprašanje je precej preprostejše: kaj je na koncu dejansko sprejela in kaj namerava storiti z desettisoči zaposlenih, o katerih predsednik vlade govori že več tednov?
Dokler ne bo objavljena končna vsebina sprejetih dokumentov in konkretni kriteriji napovedanega prestrukturiranja, tega odgovora ni mogoče nadomestiti z besedami o »učinkovitejši državi«.
Spletno uredništvo
