Umetna inteligenca: Revolucija v kibernetski varnosti ali nova grožnja
Ali smo priča pretiranemu strašenju ali začetku povsem nove ere kibernetskih groženj? O tem smo v oddaji Svet na Kanalu A govorili z Boštjanom Špehonjo, strokovnjakom za kibernetsko varnost in direktorjem podjetja GO-LIX. Špehonja pojasnjuje, da obstajata dve glavni možnosti vdora v sisteme s pomočjo umetne inteligence.
Vdor s pomočjo umetne inteligence: Metode in posledice
Boštjan Špehonja izpostavlja, da umetna inteligenca omogoča dva načina vdora. Prvi način vključuje uporabo umetne inteligence kot orodja za dosego ciljev napadalcev. Na primer, napadalci lahko pošiljajo phishing sporočila, ustvarjajo deep fake videoposnetke ali izvajajo telefonske klice, ki jih umetna inteligenca prilagodi tako, da zvenijo kot pogovor z znancem. Takšne taktike postajajo vse pogostejše.
Avstralski primer, ki ga Špehonja navaja, pa je drugačen. Tu umetna inteligenca deluje brez ukaza za napad. OpenAI je testiral nove modele in želel zbrati statistične podatke avstralske vlade. Ker umetna inteligenca ni imela dovolj informacij, je sama poiskala ranljivost v kodi in dostopila do zdravstvenih sistemov avstralskih portalov, da bi pridobila potrebne podatke.
Umetna inteligenca v vsakdanjem življenju in njene nevarnosti
Umetna inteligenca je vseprisotna, celo v predmetih, ki jih uporabljamo vsakodnevno, kot so klimatske naprave, hladilniki in otroške igrače. Strokovnjak za kibernetsko varnost opozarja, da umetna inteligenca beleži naše življenje in zbira ogromne količine podatkov, ki se nato obdelujejo na strežnikih tretjih oseb.
Kritična infrastruktura, kot so elektrarne, bolnišnice in prometni sistemi, je stalno izpostavljena tveganju napadov. Špehonja poudarja, da je napad vedno možen, saj imamo že veliko dokazov o vdorih. Različna področja so različno zaščitena; jedrske elektrarne so na primer fizično ločene od omrežja, medtem ko je zdravstveni sektor bolj ranljiv zaradi pomanjkanja vlaganj v varnost.
Razumevanje kibernetskih pojmov
Phishing ali ribarjenje je oblika spletne prevare, pri kateri napadalci žrtev prevarajo z lažnimi sporočili, da razkrije občutljive podatke. Etični hekerji so strokovnjaki, ki preizkušajo varnostne sisteme z dovoljenjem organizacij, da odkrijejo ranljivosti. Deep fake tehnologija omogoča ustvarjanje prepričljivih lažnih avdiovizualnih vsebin, kar lahko vodi do širjenja dezinformacij. Kritična infrastruktura pa vključuje nujno potrebne sisteme za delovanje sodobne družbe, ki so pogoste tarče kibernetskih napadov.
Vse te informacije so bile dodatno pojasnjene s pomočjo umetne inteligence, kar še dodatno poudarja njeno vlogo v sodobnem svetu.
Spletno uredništvo
