Državni zbor je potrdil rebalans letošnjega proračuna, s katerim se državni odhodki zvišujejo na kar 18,8 milijarde evrov, načrtovani primanjkljaj pa dosega 2,2 milijarde evrov. Vlada dokument predstavlja kot nujno prilagoditev zaradi zakonskih obveznosti, evropskih projektov in višjih obrambnih izdatkov, toda ocena neodvisnega Fiskalnega sveta je precej manj pomirjujoča.
Rast neto izdatkov naj bi letos dosegla okoli osem odstotkov, čeprav dovoljena rast znaša 4,4 odstotka, skupno odstopanje Slovenije od začrtane poti pa je že dvakrat večje od dovoljene meje. Še bolj pomenljivo: Fiskalni svet ugotavlja, da rebalans ne vsebuje ukrepov, ki bi javnofinančni položaj države trajno izboljšali.
Prihodki rastejo, država pa bo porabila še več
DZ je rebalans v četrtek potrdil s 47 glasovi za in 25 proti. Prihodki državnega proračuna so po novem načrtovani pri 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v veljavnem proračunu. Toda skoraj vzporedno raste tudi poraba: odhodki se zvišujejo za 6,2 odstotka in bodo po načrtu dosegli 18,8 milijarde evrov. Razlika se bo pokazala v 2,2 milijarde evrov visokem primanjkljaju oziroma 2,9 odstotka BDP. Predvideni primanjkljaj državnega proračuna se z rebalansom povečuje še za približno 100 milijonov evrov.
Vlada poudarja, da je primanjkljaj še vedno skladen s fiskalnimi pravili. Finančni minister Andrej Šircelj je v DZ pojasnil, da višji prihodki izvirajo predvsem iz ugodnejše gospodarske aktivnosti, med razlogi za dodatno porabo pa navedel zakonske obveznosti, zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost, obrambo, pomoč po naravnih nesrečah in reorganizacijo državne uprave.
Toda prav dejstvo, da so gospodarske razmere razmeroma ugodne, je eden od razlogov za opozorilo Fiskalnega sveta. Ta namreč ugotavlja, da bo primanjkljaj celotnega sektorja države kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke BDP.
Dovoljenih 4,4 odstotka, dejanska rast okoli osem odstotkov
Najbolj problematičen podatek se skriva pri rasti neto izdatkov. Slovenija se je v srednjeročnem strukturno-fiskalnem načrtu za obdobje 2025–2028 zavezala k postopnemu izboljševanju javnofinančnega položaja. Za letošnje leto je dovoljena rast neto izdatkov 4,4 odstotka.
Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance pa bo dejanska rast okoli osem odstotkov. To pomeni, da izdatki rastejo skoraj dvakrat hitreje od začrtane dovoljene stopnje. Še pomembneje, ne gre več samo za enoletno odstopanje. Skupno odstopanje od načrtovane poti bo do konca letošnjega leta doseglo 1,2 odstotka BDP, dovoljena meja pa znaša 0,6 odstotka BDP.
Torej dvakrat toliko, kot dopušča meja.
Pri tem je pomembno, da Fiskalni svet v izračunu že upošteva začasno izjemo zaradi povečevanja obrambnih izdatkov. Povečane obrambne potrebe zato same po sebi ne odpravijo njegovega opozorila o hitrosti rasti državne porabe.
Še 296 milijonov za obrambo
Eden večjih dodatnih izdatkov je prav obramba. Vlada navaja, da so bila sredstva zanjo v prvotnem proračunu prenizko načrtovana, zato jih z rebalansom zvišuje za 296 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki naj bi tako dosegli 2,03 odstotka BDP.
Dodatnih 320 milijonov evrov se zagotavlja za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Razlog je rok za črpanje teh sredstev: del porabe je bil v prejšnjem proračunu predviden šele za leto 2027, sredstva evropskega mehanizma pa je treba črpati že letos.
Med dodatnimi obveznostmi so še zimski regres, dvig minimalne plače ter spremembe pri plačah javnih uslužbencev, ki delajo v tujini. Gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi prvotnega proračuna. Vlada torej za del povečanja porabe navaja konkretne razloge, vendar to ne spremeni skupne slike: država bo letos načrtovano porabila 18,8 milijarde evrov, neto izdatki pa rastejo bistveno hitreje od poti, h kateri se je Slovenija zavezala.
Fiskalni svet: Ni ukrepov za trajno izboljšanje
Najresnejše opozorilo Fiskalnega sveta se pravzaprav ne nanaša samo na letošnji primanjkljaj, ampak na vprašanje, kaj bo država naredila potem.
Njegova ugotovitev je jasna: rebalans ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in zato povečuje obseg prilagoditve, ki bo potrebna v prihodnjih letih. Fiskalni svet zahteva, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vsebujejo jasne ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Ob tem opozarja še na eno tveganje. Del projekcij prihodkov ocenjuje kot optimističen, obstaja pa tudi možnost, da bodo nekateri odhodki na koncu višji od trenutno načrtovanih. To pomeni, da že sedanja projekcija 2,2 milijarde evrov primanjkljaja ni brez tveganj.
Brez pravočasnih ukrepov tudi tveganje postopka EU
Opozorilo ima tudi evropsko dimenzijo. Fiskalni svet ugotavlja, da se brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov povečuje tveganje uvedbe postopka EU zaradi presežnega primanjkljaja, predvsem pa se Slovenija oddaljuje od cilja vzdržnih javnih financ.
Dodaten pritisk lahko pride po letu 2028. Začasna izjema, ki državam omogoča določeno odstopanje zaradi povečanih obrambnih izdatkov, se takrat izteče. Če bo država do tedaj ohranila visoko rast drugih izdatkov, bo potrebno prilagajanje toliko zahtevnejše.
To je bistvo opozorila, ki se ob političnih razpravah o tem, kdo je odgovoren za posamezne postavke, hitro izgubi. Denarja letos prihaja več, vendar ga država tudi bistveno več porablja, pri tem pa že presega pot rasti izdatkov, h kateri se je sama zavezala.
Vlada odgovornost pripisuje tudi prejšnji oblasti
Premier Janez Janša je v DZ del razlogov za rebalans pripisal odločitvam prejšnje vlade. Med drugim je izpostavil plačno reformo javnega sektorja, zimski regres in druge obveznosti, za katere po njegovih besedah v prvotnem proračunu ni bilo zagotovljenega dovolj denarja. Koalicija zato rebalans predstavlja tudi kot popravljanje prenizko načrtovanih postavk iz prejšnjega obdobja.
Opozicija temu nasprotuje. Poslanci Svobode, Levice in SD so vladi med drugim očitali, da dokument ne vsebuje varčevalnih ukrepov, racionalizacije ali sistemskih sprememb ter da so prioritete med posameznimi področji neuravnotežene. To so politične ocene opozicijskih strank.
Precej težje pa je kot običajno politično prerekanje odpraviti opozorilo Fiskalnega sveta. Ta ni opozicijska stranka, temveč neodvisen državni organ, katerega naloga je spremljanje skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili. Njegova ocena rebalansa pa pravi, da ta pomeni dodaten odmik od zavez Slovenije.
Račun se s tem ne izgubi, ampak prestavlja
Vlada lahko upravičeno opozarja, da je del dodatnih izdatkov posledica že sprejetih zakonskih obveznosti, časovno omejenega črpanja evropskega denarja in višjih obrambnih izdatkov. Toda številke ostajajo: 18,8 milijarde evrov odhodkov, 2,2 milijarde primanjkljaja in približno osemodstotna rast neto izdatkov ob dovoljeni 4,4-odstotni rasti.
Zato rebalans ni samo tehnični popravek nekaj proračunskih postavk. Pomeni odločitev, da bo država letos porabila še več, medtem ko trajnih ukrepov za izboljšanje javnofinančnega položaja v dokumentu po ugotovitvah Fiskalnega sveta ni.
In prav tu je največja težava. Račun zaradi tega ne izgine. Večji del prilagoditve se zgolj prestavlja v leti 2027 in 2028, ko bo morala država po opozorilu Fiskalnega sveta sprejeti ukrepe, ki jih v sedanjem rebalansu ni. Če jih ne bo, ne bo več govor samo o domačih opozorilih, temveč tudi o tveganju evropskega postopka zaradi presežnega primanjkljaja.
Spletno uredništvo
