Zagreb je v ponedeljek doživel enega največjih pretresov v javnem prometu v zadnjih letih. Ob 3.30, ko bi morali iz remiz zapeljati prvi tramvaji in avtobusi, so zaposleni v Zagrebškem električnem tramvaju začeli stavko, pridružili pa so se jim zaposleni v Zagrebškem holdingu. Od običajnega mestnega javnega prevoza je zjutraj ostalo praktično le za vzorec: na ulicah sta bila dva tramvaja in en avtobus.
Na cestah je bilo okoli 15 odstotkov več avtomobilov, mestna kolesa so ljudje množično razgrabili, gospodinjski odpadki pa niso bili odpeljani. Sindikati in mesto dogovora včeraj niso dosegli, zato se lahko stavka nadaljuje, spor pa se medtem seli tudi na sodišče.
Ob 3.30 se je Zagreb praktično ustavil
Stavka zaposlenih v ZET-u se je začela ob 3.30, z začetkom prve jutranje izmene. Takrat bi morali iz remiz na svoje linije začeti odhajati prvi tramvaji in avtobusi, vendar je velika večina voznikov ostala v stavki. Stavki so se pridružili tudi zaposleni v podružnicah Zagrebškega holdinga, med drugim v Čistoći, Zrinjevcu, Zagrebačkih cestah in drugih službah. Sindikalni predstavniki govorijo o približno 9200 zaposlenih, ki jih zajema spor.
Obseg prekinitve javnega prevoza je najbolje pokazalo ponedeljkovo jutro. Mestne oblasti so sporočile, da sta na proge zapeljala samo tramvaj številka 17 in tramvaj številka 11, poleg njiju pa še avtobus na liniji 330 med Veliko Gorico in glavnim železniškim kolodvorom. Vzpenjača je delovala normalno, prav tako servisne in interventne ekipe, mehaniki ter prometni center.
Zagreb, ki je vsak delovni dan močno odvisen od tramvajskega in avtobusnega omrežja, je tako v nekaj urah ostal skoraj brez svojega običajnega javnega prevoza. Postaje, ki so praviloma polne potnikov, so bile marsikje prazne, drugod pa so ljudje čakali na prijatelje, sodelavce ali družinske člane, ki so jih prišli iskat z avtomobili.
Na cestah 15 odstotkov več avtomobilov
Zagrebški župan Tomislav Tomašević je prebivalce že pred začetkom stavke pozval, naj tisti, ki lahko, delajo od doma. Drugim je priporočil skupne vožnje in alternativne načine prevoza. Posledice so bile hitro vidne.
Po podatkih mesta je bilo v ponedeljek zjutraj na zagrebških cestah okoli 15 odstotkov več avtomobilov kot ob istem času prejšnji ponedeljek. Že pred sedmo uro so nastajali zastoji na Branimirovi ulici, povečan promet pa je bil opazen tudi na Maksimirski in drugih pomembnejših mestnih prometnicah.
Številni prebivalci so se preselili na vlake ali kolesa. Posebej iskana so bila mestna kolesa Bajs. Na nekaterih najbolj obremenjenih lokacijah, med drugim pri glavnem železniškem kolodvoru in na Branimirovi, so jih uporabniki zjutraj praktično razgrabili. Upravljavec je moral na najbolj obremenjene postaje s kombiji dovažati dodatna kolesa.
To je dobro pokazalo, kako hitro se je moralo mesto prilagoditi skoraj popolnemu izpadu tramvajskega in avtobusnega prometa. Nekateri Zagrebčani so se na delo odpravili peš, drugi s kolesom, vlakom, taksijem ali v avtomobilu skupaj s sodelavci.
Zakaj zaposleni sploh stavkajo?
V ozadju stavke so večmesečna neuspešna pogajanja o novih kolektivnih pogodbah, predvsem o zvišanju plač in drugih materialnih pravic. Po propadlem postopku mirenja in nadaljnjih pogovorih sindikati ter vodstvi ZET-a in Zagrebškega holdinga niso našli skupnega jezika.
Trenutna osnovica plače znaša 592,20 evra in se nato pomnoži s koeficientom posameznega delovnega mesta, temu pa se prištejejo morebitni dodatki. Sindikati so na začetku pogajanj zahtevali 19-odstotno zvišanje osnovice, med pogajanji pa so svoje zahteve znižali. Pred začetkom stavke so v ZET-u zahtevali 13-odstotno, v Zagrebškem holdingu pa 12-odstotno zvišanje osnovice.
Med zahtevami so tudi spremembe nekaterih koeficientov, dodatkov, povračil stroškov prevoza in drugih materialnih pravic. Sindikati želijo tudi kolektivne pogodbe z dve- ali triletno veljavnostjo namesto enoletnih ter sistem usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov.
Mestna oblast na drugi strani ocenjuje, da so zahteve previsoke glede na rast prejemkov zaposlenih v preteklem obdobju. Prav vprašanje, koliko dodatnega denarja lahko mesto nameni zaposlenim, ostaja jedro spora.
Sindikati: Če ne bo dogovora, nadaljujemo
Predsednik Sindikata voznikov in prometnih delavcev ZET-a Vladimir Jozić je že med ponedeljkovo stavko povedal, da želijo zaposleni ponovno sesti za pogajalsko mizo. Župana Tomaševića je javno pozval k nadaljevanju pogovorov in opozoril, da se bo brez dogovora stavka nadaljevala.
Do ponedeljkovega popoldneva novega sestanka še ni bilo dogovorjenega. Tomašević je dejal, da novega srečanja tisti dan ne pričakuje, medtem ko so sindikati vztrajali pri svojih zahtevah.
To pomeni, da ponedeljkova prometna blokada ni bila nujno enodnevni dogodek. Kako dolgo bo stavka trajala, bo odvisno tako od nadaljnjih pogajanj kot od razvoja pravnega spora med sindikati in mestnima družbama.
Spor je prišel tudi pred sodišče
ZET in Zagrebški holding sta namreč izpodbijala zakonitost stavke pred Županijskim sodiščem v Zagrebu. Vloženi sta bili tožbi z zahtevama za prepoved stavke in predlogoma za začasno odredbo.
Pomembno je poudariti, da stavka v ponedeljek še ni bila sodno razglašena niti za zakonito niti za nezakonito. Pravnik Viktor Gotovac z zagrebške pravne fakultete je za Večernji list pojasnil, da o tem odloča sodišče, ki mora presoditi izpolnjevanje zakonskih pogojev.
Za danes so bila napovedana tudi sodna dejanja v postopkih, povezanih s stavkama v ZET-u in Holdingu. Njihov razplet lahko pomembno vpliva na nadaljevanje protesta.
Smeti iz gospodinjstev ostale, bolnišnice dobile prednost
Stavka ni prizadela samo javnega prevoza. V Čistoći je bil odvoz odpadkov močno omejen. V ponedeljek zjutraj je na teren zapeljalo 11 smetarskih tovornjakov s 33 zaposlenimi, ki so bili namenjeni predvsem odvozu odpadkov iz bolnišnic, vrtcev in zdravstvenih ustanov.
Običajnega odvoza gospodinjskih odpadkov ni bilo, zaprti pa so bili tudi zbirni centri. Sindikati so tako ohranili del nujnih storitev, medtem ko je bil reden sistem odvoza odpadkov ustavljen.
Druge mestne službe so delovale različno. Javne garaže so ostale odprte, nadzor parkiranja je potekal z razpoložljivimi vozili Scan-a-Car, delovala pa so tudi vozila za odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov.
Taksiji postali alternativa, vendar so cene močno nihale
Skoraj popoln izpad javnega prevoza je povečal povpraševanje po taksijih in prevozih prek aplikacij. Pri takšnih cenah pa je potrebna previdnost, saj Bolt in Uber uporabljata dinamično oblikovanje cen, zato zneski, prikazani enemu uporabniku v določenem trenutku, niso stalni cenik.
Portal Zagreb.info je v zgodnjih jutranjih urah preveril več konkretnih relacij in pri Boltu takrat dobil bistveno višje ponudbe kot pri Uberju. Za pot od tržnice Špansko do Avenue Malla je aplikacija Bolt pokazala 29 evrov, od Jaruna do Maksimirja 32,90 evra, od Supernove Buzin do Črnomerca pa 29,90 evra. Pri Uberju so bile ponudbe v tistem trenutku za iste poti nižje – približno od 14 do 17 evrov.
Ti zneski so zgolj posnetek cen v trenutku preverjanja, saj se lahko zaradi povpraševanja, števila razpoložljivih voznikov, prometnih razmer in ure naročila zelo hitro spremenijo. Zato iz njih ni mogoče sklepati, da je bil eden od ponudnikov ves dan dražji od drugega.
Zagreb čaka, kdo bo prvi popustil
Ponedeljkova stavka je pokazala, kako velik vpliv imajo ZET in komunalne službe na vsakodnevno življenje skoraj milijonskega mesta. Dva tramvaja in en avtobus niso mogli nadomestiti sistema, na katerega se vsak dan zanaša ogromno ljudi, posledice pa so se skoraj takoj preselile na ceste, železnico, kolesarske poti in taksi prevoze.
Za zdaj ostajata odprti dve vprašanji. Prvo je, ali bodo sindikati in mestna oblast vendarle našli kompromis glede plač in kolektivnih pogodb. Drugo je pravno: sodišče mora presojati zahtevo ZET-a in Zagrebškega holdinga glede zakonitosti stavke.
Dokler ne bo dogovora ali pravne odločitve, Zagrebčani ne morejo računati, da se bo javni promet preprosto vrnil v običajne tirnice. Ponedeljek pa je že pokazal, kaj pomeni dan, ko v mestu, znanem po svojih modrih tramvajih, na proge zapeljeta samo dva.
Spletno uredništvo
