Več kot tisoč kolesarjev preplavilo slovensko Istro: Padla rekordna udeležba, najpogumnejši napadli Gažon #foto

Slovenska Istra je bila konec tedna v znamenju kolesarstva. Trinajsti Istrski kolesarski maraton je na ceste med morjem in istrskim zaledjem privabil več kot tisoč udeležencev ter po besedah organizatorjev dosegel rekordno udeležbo. Kolesarji so lahko izbirali med tremi trasami, od sproščene družinske vožnje do skoraj 80-kilometrskega izziva s 1.460 višinskimi metri. Za tekmovalni vrhunec je poskrbel vzpon na Gažon, kjer sta naslov kraljice in kralja vzpona osvojila Stina Avdič Čeplak in Patrik Mikac.

Osrednje prizorišče letošnjega maratona je bilo pri nekdanji ladjedelnici v Izoli, dogajanje pa se je začelo že v soboto, 26. septembra. Takrat je potekal kolesarski festival z otroškim programom, spretnostno vožnjo in mini maratonom, glavni del prireditve pa je sledil v nedeljo. Ob 10. uri se je velika množica kolesarjev podala na vse tri trase skozi slovensko Istro.

Organizator, Kolesarsko društvo Raketa, je pred dogodkom pričakoval približno tisoč udeležencev. Končni obisk je pričakovanja celo presegel. Predstavnik organizatorja Goran Sambt je za Primorske novice povedal, da je letos prišlo več kot tisoč kolesarjev, kar predstavlja rekord prireditve. K temu po njegovi oceni prispevata prepoznavnost, ki jo je maraton pridobil v trinajstih letih, in kakovost organizacije.

Od 11 kilometrov za užitek do 1.460 višinskih metrov

Ena od posebnosti Istrskega kolesarskega maratona je, da ni namenjen samo vrhunsko pripravljenim rekreativcem. Organizatorji so pripravili tri trase, ki so omogočile sodelovanje zelo različnim kolesarjem. Najkrajša je bila dolga 11 kilometrov in je imela le približno 80 višinskih metrov, zato je bila primerna predvsem za družine, manj izkušene kolesarje in tiste, ki so želeli Istro doživeti brez zahtevnejših vzponov. Velik del trase je potekal po kolesarskih poteh.

Srednja trasa je bila že precej zahtevnejša. Na 45 kilometrih je kolesarje čakalo približno 760 višinskih metrov, pot pa jih je vodila čez istrske grebene in mimo zalednih vasi. To je bila možnost za rekreativce, ki so želeli pravo športno preizkušnjo, vendar se niso želeli podati na najzahtevnejšo različico.

Najdaljša trasa je bila oglaševana kot 75-kilometrska, po uradnih podatkih organizatorja pa je dejansko merila približno 77 kilometrov in imela 1.460 višinskih metrov. Zaradi številnih vzponov je predstavljala resen izziv tudi za zelo dobro pripravljene rekreativne kolesarje.

Prav kombinacija morja, gričev in strmih odsekov v zaledju daje istrskemu maratonu značaj, ki ga ravninska kolesarska prireditev ne more ponuditi.

Gažon je dobil kraljico in kralja

Čeprav je Istrski kolesarski maraton predvsem rekreativna prireditev, ima tudi tekmovalni element. Najbolj ambiciozni kolesarji so se pomerili na vzponu na Gažon, kjer se meri čas in razglasi najhitrejša udeleženca.

Letos sta pričakovanja upravičila Stina Avdič Čeplak in Patrik Mikac, ki sta postala kraljica in kralj Gažona. Podelitev nagrad najboljšim na vzponu je bila ob 14.30 na osrednjem prizorišču v Izoli.

Za večino preostalih udeležencev pa rezultat ni bil glavni cilj. Bistvo dogodka ostaja množično rekreativno kolesarjenje, druženje in spoznavanje slovenske Istre na način, ki ga iz avtomobila ni mogoče doživeti.

Ob več kot tisoč kolesarjih je varnost velik zalogaj

Ko na ceste hkrati zapelje več kot tisoč kolesarjev, organizacija ne pomeni samo označevanja trase in postavitve startno-ciljnega prostora. Pomemben del letošnjega maratona je bilo zagotavljanje varnosti na cestah, saj so trase potekale tudi po območjih z običajnim prometom.

Na križiščih so bili zato prisotni policisti in redarji, ki so nadzorovali promet ter usmerjali tako kolesarje kot druge udeležence. Primorske novice poročajo, da so pomen varnosti poudarjali tudi sami udeleženci.

V Izoli so zaradi dogodka veljale tudi začasne prometne zapore. Cankarjev drevored v okolici osrednjega prizorišča je bil v nedeljo zaprt med 7. in 16. uro, med 9.50 in 10.30 pa je bila vzpostavljena tudi kratkotrajna mobilna zapora na relaciji Izola–Šared.

Pri množičnih rekreativnih prireditvah je prav sobivanje kolesarjev in običajnega cestnega prometa eden največjih organizacijskih izzivov, zato je sodelovanje redarjev, policije, organizatorjev in lokalnih skupnosti bistveno.

Dogodek ni bil namenjen samo odraslim

Istrski kolesarski maraton se je skozi leta razvil v celoten kolesarski konec tedna. Že v soboto je na osrednjem prizorišču potekal Kolesarski festival, kjer so pripravili program tudi za najmlajše.

Otroci do šestega leta so se lahko udeležili Kapkovega mini maratona, letošnja novost pa je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom za otroke od sedmega do dvanajstega leta. Na voljo je bil tudi poligon varne vožnje, s katerim so organizatorji športni del dogodka povezali z učenjem pravilnega in varnega obnašanja na kolesu.

Ob športnem programu je potekala Istrska tržnica, kjer so se predstavljali lokalni ponudniki kulinarike in obrti ter turistični in kolesarski ponudniki. S tem maraton ni nagovarjal samo tistih, ki so prišli po startno številko, ampak tudi njihove spremljevalce in obiskovalce.

Kolesarski uspehi očitno vlečejo tudi rekreativce

Organizatorji rekordno udeležbo pripisujejo predvsem trinajstletni tradiciji in organizaciji, širši kontekst pa je težko spregledati. Slovenija zadnja leta živi v obdobju izjemne priljubljenosti kolesarstva, ki jo dodatno spodbujajo uspehi slovenskih profesionalnih kolesarjev.

To se kaže tudi pri množičnih dogodkih, kjer tekmovalni rezultat ni najpomembnejši. Kolesarstvo je za številne postalo način preživljanja prostega časa, slovenska Istra pa ima za takšne prireditve posebno prednost: razmeroma mile razmere, razgibano zaledje, številne stranske ceste in panoramske trase, ki lahko v nekaj kilometrih kolesarja pripeljejo od morja do precej zahtevnega vzpona.

Prav maraton ob koncu septembra je tudi dober primer podaljševanja turističnega dogajanja zunaj glavne poletne sezone. Udeleženci ne pridejo nujno samo za nekaj ur, temveč lahko športni dogodek združijo z vikendom na Obali.

Trinajsta izvedba je prinesla rekord

Pred letošnjo izvedbo so organizatorji napovedovali približno tisoč udeležencev. Na koncu jih je prišlo več kot tisoč, kar je po besedah Gorana Sambta rekord Istrskega kolesarskega maratona.

Od otrok na mini maratonu do rekreativcev na 11-kilometrski trasi in najbolje pripravljenih kolesarjev, ki so se spopadli s 77 kilometri ter 1.460 višinskimi metri, je bila ideja ista: slovensko Istro za konec tedna doživeti na dveh kolesih.

In če je trinajsta izvedba prinesla rekord, je to tudi precej jasen znak, da je dogodek iz lokalnega kolesarskega srečanja prerasel v eno večjih rekreativnih prireditev v slovenski Istri. Več kot tisoč kolesarjev na cestah med morjem in istrskimi griči je številka, ki jo bo prihodnja izvedba zdaj skušala preseči.

Spletno uredništvo Naša Primorska