Plin pred zimo znova buri duhove: Analitiki omenjajo 70 evrov, kaj to pomeni za račune v Sloveniji?

Bo ogrevanje na zemeljski plin to zimo dražje? Slovenska vlada za zdaj ne pričakuje večjega skoka cen in napoveduje pogovore z dobavitelji, toda dogajanje na evropskem trgu kaže, da razlogov za popolno brezskrbnost ni. Evropska skladišča so pred začetkom kurilne sezone napolnjena precej manj kot v preteklih letih, dobave utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda ostajajo motene, Evropa pa za LNG tekmuje z Azijo. Goldman Sachs v enem od scenarijev za zadnje četrtletje leta pričakuje povprečno evropsko ceno okoli 70 evrov za megavatno uro, nekateri terminski posli pa so bili septembra še višje. Toda to še ne pomeni, da bodo slovenska gospodinjstva čez nekaj tednov na položnicah zagledala podoben skok.

Pred začetkom kurilne sezone se znova odpira vprašanje, ki so ga evropska gospodinjstva po energetski krizi leta 2022 dobro spoznala: koliko bo pozimi stal zemeljski plin. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ta teden dejal, da za zdaj ne kaže na močno zvišanje cen, napovedal pa je sestanek s slovenskimi dobavitelji, na katerem želi vlada dobiti natančnejšo sliko pričakovanj za prihajajočo zimo. Če bi se razmere močno poslabšale, je kot eno od možnosti omenil tudi ponovno omejevanje cen.

Toda pogled na širši evropski trg pokaže precej bolj negotovo sliko. Težava trenutno ni toliko vprašanje, ali bo Evropa ostala brez plina, temveč po kakšni ceni bo lahko v zimskih mesecih zagotavljala dodatne količine, če bo vreme hladno ali če se bodo motnje pri svetovni dobavi LNG nadaljevale.

Goldman Sachs: Okoli 70 evrov za megavatno uro

Med bolj opaznimi napovedmi zadnjih dni je analiza Goldman Sachs Research. Njihovi analitiki pričakujejo, da bi evropske cene zemeljskega plina v zadnjem četrtletju 2026 lahko v povprečju znašale okoli 70 evrov za megavatno uro, če se bodo dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva pozimi izboljševale postopoma. Goldman Sachs opozarja, da se je cena LNG v Evropi od julija povečala za približno 70 odstotkov.

To pa je samo eden od možnih scenarijev. Ista analiza ocenjuje, da bi se lahko ob hitrejšem okrevanju dobav LNG pritisk na trg občutno zmanjšal in bi bile zimske cene bliže 50 evrom/MWh. Prav razlika med tema scenarijema lepo pokaže, kako močno so trenutne napovedi odvisne od geopolitičnega dogajanja in ne zgolj od evropske porabe.

Terminski trg je bil v delu septembra še bolj previden. Analiza terminske krivulje TTF je 20. septembra kazala približno 80 evrov/MWh za oktobrske, novembrske in decembrske dobave. Terminske cene niso napoved, da bo plin zagotovo toliko stal, ampak kažejo, po kakšnih cenah je trg v določenem trenutku pripravljen sklepati pogodbe za prihodnje dobave.

Kaj pravzaprav pomeni cena 70 evrov za megavatno uro?

Za boljšo predstavo je treba napoved primerjati s preteklo zimo. Megavatna ura (MWh) je 1000 kilovatnih ur (kWh), cena 70 evrov/MWh pa torej pomeni veleprodajno ceno približno 7 centov za kilovatno uro samega plina, še preden so dodani stroški dobave, omrežnine, prispevki, trošarina in DDV. Še bolj povedna je primerjava z zimo 2025/26. Po podatkih francoskega statističnega urada INSEE je evropski referenčni plin TTF decembra 2025 v povprečju stal 27,6 evra/MWh, januarja 2026 34,2 evra/MWh, februarja pa 32,4 evra/MWh. Povprečje teh treh zimskih mesecev je bilo torej približno 31,4 evra/MWh. Napoved Goldman Sachsa okoli 70 evrov/MWh bi bila v primerjavi s tem več kot dvakrat višja oziroma približno 123 odstotkov nad povprečjem lanskega decembra, januarja in februarja. To lepo pokaže, zakaj trenutne napovedi vzbujajo pozornost, vendar še vedno ne pomeni, da bi se položnice slovenskih gospodinjstev podvojile. Veleprodajna cena je samo eden od sestavnih delov končnega računa, slovenski dobavitelji pa del plina kupujejo vnaprej, zato se spremembe na evropski borzi v maloprodajne cene ne prenesejo neposredno in takoj.

Največja težava: Evropa ima v skladiščih precej manj plina

Eden glavnih razlogov za nervozo so evropske zaloge. Reuters je sredi septembra poročal, da so bila skladišča napolnjena približno 67-odstotno, kar je izjemno nizka raven za ta del leta. Shellov predsednik za integrirani plinski posel Cederic Cremers je razmere opisal kot zgodovinsko nizko napolnjenost pred koncem jeseni.

Wood Mackenzie je že poleti opozarjal, da bi lahko Evropa v zimo 2026/27 vstopila z manj kot 70-odstotno napolnjenostjo. V njihovem takratnem optimističnejšem scenariju bi zaloge do začetka novembra dosegle okoli 75 odstotkov, vendar ob predpostavki hitrega izboljšanja dobav iz Katarja.

Evropska pravila sicer predvidevajo cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč v obdobju med 1. oktobrom in 1. decembrom, vendar dopuščajo odstopanja zaradi zahtevnih tržnih razmer in tehničnih omejitev. Evropska komisija je letos državam celo priporočila uporabo te fleksibilnosti, da obvezno polnjenje skladišč samo po sebi ne bi dodatno dvigovalo cen.

Manj plina v skladiščih še ne pomeni pomanjkanja. Pomeni pa manjšo varnostno blazino, če bi bila zima hladnejša od običajne ali bi se zgodila nova večja motnja dobave.

Hormuška ožina je postala eden ključnih dejavnikov cene

Drugi veliki dejavnik je Bližnji vzhod. Motnje v Hormuški ožini so prizadele dobave LNG iz Katarja in Združenih arabskih emiratov. Po podatkih družbe Shell, ki jih navaja Reuters, je trg letos zaradi tega izgubil okoli 36 milijonov ton dobave LNG.

To je za Evropo pomembno zato, ker se je po zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina bistveno bolj naslonila na svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina. EU je delež ruskega plina v svojem uvozu zmanjšala s približno 45 odstotkov leta 2021 na 12 odstotkov leta 2025, uvoz ruskega LNG pa naj bi se po evropskem načrtu končal do konca letošnjega leta.

Evropa zato za proste tankerje LNG tekmuje predvsem z azijskimi kupci. Če je povpraševanje na Japonskem, Kitajskem, v Južni Koreji in drugih azijskih gospodarstvih veliko, morajo evropski kupci ponuditi dovolj visoko ceno, da tovor namesto v Azijo pride v evropska pristanišča. Prav zaradi tega lahko dogodek več tisoč kilometrov od Slovenije vpliva tudi na ceno plina na evropski borzi TTF.

Toda ali to pomeni dražji plin za slovenska gospodinjstva?

Tu je potrebna pomembna ločnica. Borza TTF ni cenik, ki ga slovenski dobavitelji naslednji dan prepišejo na položnice.

Slovenski dobavitelji plin praviloma kupujejo postopoma in del potrebnih količin zakupijo vnaprej. Zato lahko visoke trenutne veleprodajne cene vplivajo na prihodnje maloprodajne cene, vendar se učinek razlikuje glede na nabavno strategijo posameznega dobavitelja.

GEN-I je v začetku septembra pojasnil, da plin za gospodinjske odjemalce kupuje postopoma in vnaprej ter da je zato trenutno še prezgodaj govoriti o morebitnih spremembah cen. Energetika Ljubljana, največji dobavitelj gospodinjskim odjemalcem, pa je sporočila, da do konca leta sprememb cen ne načrtuje, saj ima večji del količin plina za leto 2027 že zakupljenih.

To je za gospodinjstva trenutno verjetno najpomembnejši podatek. Visoka cena na TTF torej ne pomeni avtomatičnega enakega odstotnega povečanja položnice v Sloveniji.

Pri podjetjih je položaj drugačen. Energetika Ljubljana je opozorila, da se veleprodajne spremembe v poslovnem segmentu prenašajo hitreje in da lahko podjetja, ki niso pravočasno zakupila količin za leti 2027 in 2028, višje cene občutijo že zdaj.

Koliko plin trenutno stane slovensko gospodinjstvo?

Po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada je bila povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v drugem četrtletju 2026 0,087 evra oziroma 8,7 centa na kilovatno uro. Glede na prvo četrtletje se je zvišala za en odstotek.

Energetski portal navaja nekoliko natančnejšo referenčno maloprodajno ceno 86,5 evra/MWh. Na letni ravni je bila praktično nespremenjena.

Končni račun gospodinjstva pa ni sestavljen samo iz cene samega energenta. Agencija za energijo pojasnjuje, da vključuje še omrežnino, meritve, dodatke, prispevke, trošarino in DDV. Zato tudi denimo 20-odstotni premik nabavne cene plina ne pomeni avtomatično 20-odstotnega povečanja celotne položnice.

Najslabši scenarij: hladna zima in nadaljevanje težav z LNG

Kaj bi torej lahko povzročilo večjo podražitev? Najbolj neugoden scenarij bi bila kombinacija hladne zime, nizkih evropskih zalog in nadaljnjih motenj svetovne ponudbe LNG. Takrat bi Evropa morala na mednarodnem trgu kupovati več plina ravno v času največjega povpraševanja.

Reuters je ob konferenci Gastech poročal, da predstavniki industrije opozarjajo prav na možnost zimskega skoka cen LNG. Evropa v zimo vstopa z nižjimi zalogami, hkrati pa za omejene količine tekmuje s severovzhodno Azijo.

Nasprotni scenarij je milejša zima, izboljšanje dobav skozi Hormuško ožino in večja ponudba LNG. Goldman Sachs ocenjuje, da bi lahko hitrejša normalizacija dobav evropske cene hitro potisnila navzdol proti območju okoli 50 evrov/MWh. Na daljši rok naj bi dodatne zmogljivosti LNG predvsem iz ZDA in Katarja prav tako pritiskale na evropske cene navzdol.

Zato bi bilo danes pretirano napovedovati konkretno odstotno podražitev slovenskih položnic. Razpon možnih scenarijev je prevelik.

Evropska komisija: Oskrba je stabilna, položaj pa pozorno spremljajo

Ob vseh opozorilih je pomemben tudi podatek, da Evropska komisija trenutno ne vidi neposrednega tveganja, da bi Evropa ostala brez plina. Evropska koordinacijska skupina za plin se je ponovno sestala 24. septembra in kljub nižjim zalogam potrdila, da oskrba EU ostaja stabilna. Za zaščitene odjemalce, kamor sodijo predvsem gospodinjstva in ključne javne službe, veljajo tudi posebna pravila zagotavljanja dobave v primeru resnih motenj.

EU je danes tudi drugače pripravljena kot ob začetku energetske krize leta 2022. Ima več terminalov za LNG, bolj razpršene dobavne poti in manjšo porabo plina. Evropska komisija zato poudarja, da nižje zaloge same po sebi še ne pomenijo ponovitve razmer iz leta 2022.

Toda varnost dobave in cena nista ista stvar. Evropa ima lahko dovolj plina, hkrati pa ga mora zaradi konkurence na svetovnem trgu kupovati po precej višji ceni.

Za slovenska gospodinjstva bo odločilnih naslednjih nekaj mesecev

Za slovenske odjemalce je zato trenutno prezgodaj napovedovati novo energetsko krizo, prav tako pa ni mogoče zagotoviti, da bodo sedanje cene ostale nespremenjene vso zimo in leto 2027.

Največji slovenski dobavitelj gospodinjstvom ima večino potrebnih količin za prihodnje leto že zakupljenih, GEN-I kupuje postopoma, minister Vrtovec pa pravi, da trenutne informacije ne kažejo na večji skok cen. Če bi se razmere bistveno poslabšale, vlada ne izključuje niti ponovne omejitve cen.

Na drugi strani so evropske zaloge občutno nižje kot običajno, motnje pri LNG ostajajo, analitiki Goldman Sachsa pa za zadnje četrtletje v osnovnem scenariju govorijo o povprečni veleprodajni ceni okoli 70 evrov/MWh.

Najpomembnejše vprašanje te zime zato morda ne bo, ali bo plina dovolj, ampak koliko bo Evropa zanj morala plačati. Če bo zima mila in se dobave LNG izboljšajo, se lahko pritisk na cene hitro zmanjša. Če se združijo mraz, nizke zaloge in nadaljnje geopolitične motnje, pa bo račun precej drugačen.

Za slovenska gospodinjstva obstaja še pomemben blažilnik: dobavitelji velik del plina kupujejo vnaprej. Zato se morebiten nov cenovni šok na evropskih borzah na domačih položnicah praviloma ne pojavi čez noč. Če pa bodo visoke veleprodajne cene vztrajale več mesecev, bo vprašanje podražitev za leto 2027 precej težje odložiti.

Spletno uredništvo