Trump Šija pričakal kar ob letalu: Za velikim spektaklom vprašanje, ki zadeva ves svet

Kitajskega predsednika Ši Džinpinga je ob prihodu v ZDA pričakal prizor, ki ga ameriški predsedniki tujim voditeljem ne pripravijo pogosto. Donald Trump je skupaj z Melanio Trump odšel neposredno na vojaško letališče Andrews, kjer je Šija in njegovo soprogo Peng Liyuan pričakal ob letalu. Nad njima sta preletela ameriška bombnika B-1, na tleh je bila razgrnjena dolga rdeča preproga, že naslednji dan pa se je spektakel umaknil precej resnejšim vprašanjem. Voditelja dveh največjih svetovnih gospodarstev se pogovarjata o trgovini, umetni inteligenci, Tajvanu in varnosti, medtem ko sta državi tik pred obiskom podaljšali trgovinsko premirje.

Ši Džinping je v sredo prispel na tridnevni državniški obisk Združenih držav Amerike, ki je zaradi trenutnih odnosov med Washingtonom in Pekingom bistveno več kot zgolj protokolarni dogodek.

Donald Trump se je odločil kitajskemu predsedniku nameniti posebno pozornost. Namesto da bi ga pričakal šele pred Belo hišo, je skupaj s prvo damo Melanio Trump odšel na letališče Joint Base Andrews v Marylandu. Tam sta ob prihodu letala pričakala Šija in njegovo soprogo Peng Liyuan.

Pred letalom so razgrnili približno 30 metrov dolgo rdečo preprogo, ob njej je stala častna straža, sprejem pa je spremljal tudi prelet dveh ameriških strateških bombnikov B-1. Predstavili so zastavi obeh držav in zaigrali obe himni.

Trump je po vrnitvi v Belo hišo dejal, da verjame, da so kitajski gostje sprejem cenili. Toda za vsem protokolom je precej pomembnejše vprašanje: ali lahko največji tekmici na svetu vsaj začasno preprečita novo stopnjevanje napetosti?

Dan pozneje že za isto mizo v Beli hiši

V četrtek se je obisk nadaljeval z uradnim sprejemom v Beli hiši in pogovori med delegacijama. Ši je ob začetku srečanja pozval k intenzivnejšemu dialogu in sodelovanju med državama. Dejal je, da bi morali ZDA in Kitajska krepiti komunikacijo, iskati skupne točke kljub razlikam ter graditi medsebojno zaupanje.

Posebej je poudaril potrebo po preprečevanju nevarnega zdrsa v neposreden konflikt.

Po njegovih besedah bi morali tudi vojski obeh držav vzdrževati reden dialog ter izboljšati mehanizme za krizno komuniciranje in preprečevanje incidentov. Pri tem je omenil tako imenovano Tukididovo past – izraz za nevarnost konflikta, ko vzpenjajoča se sila začne ogrožati položaj obstoječe vodilne sile.

Kitajski predsednik je dejal, da lahko državi s sodelovanjem pridobita, s konfrontacijo pa obe izgubita.

Trump je medtem poudaril svoj osebni odnos s Šijem in dejal, da sta državi dosegli napredek pri nekaterih odprtih vprašanjih. Kot področja nadaljnjih pogovorov je izpostavil varnost, tehnologijo in umetno inteligenco.

Tik pred obiskom podaljšali trgovinsko premirje

Prvi konkreten rezultat je prišel že pred začetkom pogovorov predsednikov. Ameriški finančni minister Scott Bessent je sporočil, da sta se Washington in Peking dogovorila za podaljšanje tako imenovanega busanskega trgovinskega premirja. Dogovor bi se moral izteči 10. novembra, po novem pa bo veljal do 10. januarja 2027.

Premirje izvira iz dogovora Trumpa in Šija v južnokorejskem Busanu oktobra lani. Z njim sta državi ustavili novo zviševanje carin in del povračilnih trgovinskih ukrepov, potem ko so se napetosti pred tem močno stopnjevale.

Bessent je ob najnovejšem podaljšanju priznal, da ni jasno, ali bo mogoče doseči širši trgovinski sporazum ali pa bosta državi zgolj nadaljevali sedanjo začasno ureditev.

Dva dodatna meseca zato nista rešitev trgovinskega spora. Sta predvsem dodaten čas za pogajanja.

Med odprtimi vprašanji ostajajo ameriške zahteve glede kitajskih nakupov kmetijskih proizvodov, dostop do redkih zemelj in drugih kritičnih surovin ter ameriške omejitve izvoza najnaprednejše tehnologije na Kitajsko.

Umetna inteligenca postaja novo veliko bojišče

Če so bile nekoč v ospredju predvsem carine in industrijska proizvodnja, je danes eno ključnih področij rivalstva med ZDA in Kitajsko umetna inteligenca.

Washington je uvedel stroge omejitve izvoza nekaterih naprednih čipov, polprevodnikov, programske opreme in opreme za izdelavo čipov na Kitajsko. Namen ameriških ukrepov je omejiti kitajski dostop do tehnologije, ki ima poleg komercialne tudi potencialno vojaško uporabo. Peking tem omejitvam nasprotuje.

Trump je v zadnjih dneh umetno inteligenco začel imenovati »super intelligence« oziroma superinteligenca in napovedal, da bo prav ta tema pomemben del pogovorov s Šijem. Pred obiskom je hkrati jasno sporočal, da njegova administracija ne želi zavirati razvoja ameriške umetne inteligence, ker želi ohraniti tehnološko prednost pred Kitajsko.

Obstaja pa tudi področje, kjer bi državi lahko našli nekaj skupnega interesa. Pred obiskom so ameriški in kitajski predstavniki razpravljali o možnosti mehanizma za poročanje o incidentih, povezanih z umetno inteligenco, in kriznega komuniciranja. Med tveganji, ki skrbijo obe strani, so kibernetski napadi, zloraba umetne inteligence in morebitne posledice za kritično infrastrukturo.

Tajvan ostaja eno najnevarnejših odprtih vprašanj

Tehnologija in trgovina še zdaleč nista edini področji napetosti. V ozadju pogovorov ostaja Tajvan, samoupravni otok, ki ga Peking šteje za del Kitajske. Odnosi Washingtona s Tajvanom in ameriška vojaška podpora otoku so že dolgo med najobčutljivejšimi vprašanji ameriško-kitajskih odnosov.

Prav zato imajo Šijeve današnje besede o rednem dialogu med obema vojskama posebno težo. Obe državi imata vojaške sile v indo-pacifiški regiji, kjer bi lahko že napačna presoja ali incident povzročila precej širšo krizo.

Na dnevnem redu je tudi vojna med ZDA in Iranom ter širše razmere na Bližnjem vzhodu.

Prvi takšen obisk po letu 2015

Šijev prihod ima tudi zgodovinsko razsežnost. Njegov prejšnji državniški obisk ZDA je bil leta 2015, ko je bil ameriški predsednik Barack Obama. Ši je zdaj prvi kitajski voditelj, ki je v ZDA prišel na drugi državniški obisk.

Odnosi med državama so danes bistveno drugačni kot pred enajstimi leti.

Tekmovanje ni več omejeno na trgovino. Razteza se od polprevodnikov in umetne inteligence do vojaške moči, vesolja, kritičnih surovin in globalnega političnega vpliva.

Zato ima tudi Trumpov nenavadno slovesen sprejem več plasti. Ameriški predsednik želi poudarjati dober osebni odnos s Šijem, čeprav se državi istočasno spopadata na številnih strateških področjih.

Trump je Šija označeval za velikega voditelja in poudarjal njun osebni odnos, Ši pa je ob prihodu zapisal, da bi morali biti ZDA in Kitajska partnerici in ne tekmici.

Veliko simbolike, toda najtežja vprašanja ostajajo

Šijev obisk se bo nadaljeval tudi v petek. Predvidena sta zasebna čajanka s Trumpovima in obisk Nacionalnega arhiva, kjer si bodo ogledali zgodovinske dokumente, povezane tudi z odnosi med državama.

Toda dolga rdeča preproga, bombnika nad letališčem in državniška večerja ne pomenijo, da so desetletna nesoglasja nenadoma izginila.

Trgovinsko premirje je podaljšano samo za dva meseca. Tehnološka tekma se nadaljuje. Vprašanje Tajvana ostaja odprto. Obe velesili pa pospešeno razvijata umetno inteligenco in vojaške zmogljivosti.

Prav zato je morda najpomembnejše sporočilo obiska precej preprosto: Washington in Peking trenutno iščeta način, kako tekmovati, ne da bi njuno rivalstvo ušlo izpod nadzora.

Ali bo tridnevni obisk prinesel tudi dogovore, ki bodo trajali dlje od fotografij, rokovanj in podaljšanja začasnega trgovinskega premirja, bo jasno šele po zaključku pogovorov.

Spletno uredništvo