3,5 milijona evrov prek fiktivnih računov na Slovaško: V ozadju tudi »slamnati direktorji«

Mariborski kriminalisti so razkrili podrobnosti obsežne in dlje časa trajajoče preiskave suma gospodarskega kriminala, v kateri so pod drobnogled vzeli poslovanje dveh slovenskih družb in več z njima povezanih podjetij na Slovaškem. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi se prek domnevno fiktivnih računov na račune slovaških družb steklo približno 3,5 milijona evrov, večina tega denarja pa naj bi bila nato dvignjena v gotovini. V zgodbi se pojavljajo tudi tako imenovani »slamnati direktorji«, ki naj bi na Slovaškem ustanavljali podjetja in nato dokumentacijo ter bančne kartice predajali naprej.

Preiskava ni trajala nekaj dni ali tednov. Kriminalisti Policijske uprave Maribor so jo vodili dlje časa, potekala pa je v okviru specializirane preiskovalne skupine, ki jo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. V njej so poleg policije sodelovali še Finančna uprava Republike Slovenije, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Specializirano državno tožilstvo.

Po končani kriminalistični preiskavi so mariborski kriminalisti julija na SDT vložili kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja. Prvi dve ovadeni osebi sta bili dodatno ovadeni še zaradi suma davčne zatajitve.

Računi za gradbena dela, ki naj ne bi bila opravljena

V središču preiskave sta dve slovenski družbi.

Po ugotovitvah kriminalistov naj bi dve fizični osebi v obdobju med letoma 2020 in 2022 dejansko vodili ti podjetji, pri njunem poslovanju pa naj bi uporabljali račune več povezanih slovaških družb.

Kriminalisti sumijo, da sta v poslovne knjige slovenskih družb vpisovala prejete račune slovaških podjetij, čeprav naj bi vedela, da posli oziroma gradbena dela, navedena na teh računih, v resnici niso bili opravljeni.

Prav ti računi naj bi nato predstavljali podlago za nakazovanje denarja.

Po navedbah PU Maribor naj bi bilo na račune več povezanih slovaških družb na podlagi domnevno fiktivnih računov neupravičeno nakazanih skupaj približno 3,5 milijona evrov.

Toda denarna sled se na Slovaškem po ugotovitvah preiskovalcev ni končala.

Na Slovaško naj bi vozil ljudi, ki so ustanavljali podjetja

Pri tem naj bi pomembno vlogo odigrala tretja ovadena oseba.

Po ugotovitvah kriminalistov naj bi ta na Slovaško vozila različne ljudi, ki so tam po njenem naročilu ustanavljali povezane družbe. Te osebe naj bi bile tako imenovani »slamnati direktorji« novoustanovljenih podjetij.

To pomeni, da so bile formalno navedene kot odgovorne osebe družb, policija pa sumi, da dejanski nadzor nad poslovanjem ni bil v njihovih rokah.

Način, ki ga opisujejo mariborski kriminalisti, naj bi bil precej sistematičen. Osebe naj bi po ustanovitvi podjetij dokumentacijo o ustanovitvi družb, dokumentacijo o odprtju transakcijskih računov in bančne kartice že na Slovaškem predale tretjemu osumljencu.

Ta naj bi dokumentacijo in dostop do računov nato uporabil sam oziroma ju predal prvima dvema osumljencema.

Čeprav so bila podjetja formalno ustanovljena na druge ljudi, naj bi imeli tako dostop do njihovih bančnih računov drugi.

Od 3,5 milijona naj bi kar 3,2 milijona dvignili v gotovini

Naslednji del ugotovitev kriminalistov pokaže, kaj naj bi se z denarjem dogajalo po nakazilih iz Slovenije.

Prvi dve ovadeni osebi naj bi z računov slovaških družb dvigovali gotovino, del denarja pa prenakazovali na lastne račune oziroma račune drugih povezanih oseb. In pri tem ne govorimo o nekaj deset tisoč evrih.

Po navedbah PU Maribor naj bi prvi dve ovadeni osebi z računov slovaških družb dvignili skupno približno 3,2 milijona evrov gotovine. Preostala sredstva naj bi bila prenakazana na druge povezane račune.

Če poenostavimo domnevno shemo, ki jo opisuje policija: slovenski družbi naj bi prejeli račune povezanih slovaških podjetij za gradbena dela, za katera kriminalisti sumijo, da niso bila opravljena. Na podlagi teh računov naj bi bilo na Slovaško nakazanih približno 3,5 milijona evrov, iz računov tamkajšnjih družb pa naj bi bilo nato približno 3,2 milijona evrov dvignjenih v gotovini.

Prav ugotavljanje izvora, poti in končnega prejemnika denarja je bistveno pri preiskovanju suma pranja denarja, zaradi katerega so kriminalisti trojico tudi ovadili.

Poleg milijonskih nakazil še 1,52 milijona evrov davčnega dolga

Preiskava pa se ni končala pri sumih zlorabe položaja in pranja denarja. Pri obeh slovenskih družbah je bil opravljen tudi davčni inšpekcijski nadzor. FURS je preverjal obračunavanje davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost.

Po današnjih podatkih PU Maribor obe družbi iz teh naslovov dolgujeta skupaj približno 1,52 milijona evrov.

Zaradi ugotovitev davčnega nadzora sta bili prvi dve osebi poleg sumov zlorabe položaja oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja ovadeni tudi zaradi suma davčne zatajitve.

Pri številkah pa je potrebna pomembna previdnost. Približno 3,5 milijona evrov domnevno neupravičenih nakazil in približno 1,52 milijona evrov davčnega dolga sta v policijskem sporočilu navedena kot različni postavki. Iz informacij, ki jih je policija posredovala javnosti, ni mogoče sklepati, da ju je mogoče preprosto sešteti in govoriti o več kot petih milijonih evrov škode.

Zakaj je bila ustanovljena specializirana preiskovalna skupina?

Že sestava ekipe, ki je primer preiskovala, kaže na kompleksnost finančne preiskave.

Specializirano preiskovalno skupino je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo, poleg mariborskih kriminalistov pa so bili vanjo vključeni predstavniki FURS in Urada za preprečevanje pranja denarja. Vsak od teh organov ima pri preiskovanju kompleksnega gospodarskega in finančnega kriminala svoje pristojnosti – od kriminalističnega zbiranja dokazov do davčnih pregledov in analize sumljivih denarnih tokov.

PU Maribor je sicer ena od osmih policijskih uprav slovenske policije, njen sektor kriminalistične policije pa vodi Stanko Vidovič.

Takšne preiskave so lahko dolgotrajne prav zato, ker je treba rekonstruirati poslovne dogodke, preverjati račune, ugotavljati, ali so bile zaračunane storitve dejansko opravljene, ter slediti denarju med podjetji in bančnimi računi. V tem primeru je bila dodatna okoliščina še čezmejna povezava s podjetji na Slovaškem.

Tri osebe ovadene, o krivdi pa bo odločalo sodišče

Čeprav so številke visoke in policija opisuje precej podrobno domnevno shemo, ostaja pomembna pravna meja: kazenska ovadba še ne pomeni, da so osumljenci kazniva dejanja tudi storili.

Mariborski kriminalisti so na podlagi zbranih ugotovitev podali kazensko ovadbo Specializiranemu državnemu tožilstvu. Nadaljnji postopki bodo pokazali, ali bodo očitki pripeljali do obtožnice in pozneje tudi do sodnega postopka.

Policija v današnjem sporočilu ni razkrila imen treh ovadenih oseb niti imen obeh slovenskih in povezanih slovaških družb. Zato bi bilo brez dodatnih uradno potrjenih informacij neprimerno ugibati, kdo so vpleteni.

Je pa iz objavljenih podatkov razvidna razsežnost suma, ki so ga preiskovali kriminalisti: približno 3,5 milijona evrov nakazil na račune slovaških družb, okoli 3,2 milijona evrov poznejših gotovinskih dvigov ter 1,52 milijona evrov davčnega dolga dveh slovenskih družb.

V ozadju naj bi bila mreža povezanih podjetij, domnevno fiktivni računi za gradbena dela in ljudje, ki naj bi na Slovaškem nastopali kot formalni direktorji podjetij. Prav denarna sled pa bo skupaj z drugimi dokazi ključna za nadaljnji kazenski postopek.

Spletno uredništvo Toti Maribor