Resnica Mijića preiskuje, nato ga sama predlaga za Svet Evrope: Kdo je njegovo imenovanje podprl?

Boris Mijić mora svoji stranki v 30 dneh predložiti dodatna pojasnila in dokazila, nato naj bi Resnica odločila o njegovi politični prihodnosti. Toda medtem ko ta postopek še traja, ga je prav njegova poslanska skupina predlagala za nadomestnega člana slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Pri imenovanju pa Resnica ni ostala sama. Podprli so ga tudi poslanci SDS, NSi in Demokratov. Primer zato znova odpira širše vprašanje položaja Resnice v državnem zboru: stranka formalno ni del vladne koalicije in se opredeljuje kot opozicijska, hkrati pa je vlada že ob svojem nastajanju računala na njene glasove, kadar jih bo potrebovala.

Resnica mu dala 30 dni – nato ga je sama predlagala

Še pred nekaj dnevi je bilo sporočilo Resnice glede Borisa Mijića precej drugačno.

Svet stranke je obravnaval okoliščine, povezane z njegovim nekdanjim podjetjem, dolgovi do države in nekdanjih zaposlenih ter njegova pojasnila. Končne odločitve ni sprejel. Mijiću je dal 30 dni časa, da predloži dodatna pojasnila in dokazila.

Resnica je takrat sporočila, da želi odločitev sprejeti odgovorno, na podlagi preverljivih dejstev in celotne dokumentacije. Končno odločitev naj bi svet stranke sprejel po prejemu zahtevanih pojasnil.

Toda še preden se je ta rok iztekel, je Mijić dobil novo parlamentarno zadolžitev.

In tu je bistvena podrobnost: v Parlamentarno skupščino Sveta Evrope ga ni predlagala SDS, NSi ali katera druga parlamentarna stranka. Predlagala ga je prav Resnica.

Dokument o spremembi sestave delegacije nosi datum 28. avgust. Naslovljen je na predsednika odbora za zunanjo politiko Franca Breznika, podpisala pa ga je vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot. Mijić bo v delegaciji zamenjal prav Kokotovo.

Resnica: Še vedno je poslanec in naj opravlja svoje delo

V Resnici pri tem ne vidijo protislovja.

Pojasnili so, da je Katja Kokot zaradi obsega drugih obveznosti z mesta v delegaciji odstopila sama, nato pa so skupaj iskali ustreznega naslednika. Odločili so se za Mijića.

Kot enega od razlogov so navedli, da je podpredsednik odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije in se tako že ukvarja z evropskimi vprašanji.

Dodali so še, da je Mijić še vedno poslanec državnega zbora in nosilec poslanske funkcije, zato je po njihovem prav, da svoje poslanske naloge tudi aktivno opravlja.

Formalno to drži. Toda politično ostaja vprašanje, kako razumeti dejstvo, da stranka na eni strani še preverja ravnanje svojega poslanca in napoveduje odločitev o njegovi prihodnosti, na drugi pa mu v istem obdobju zaupa novo mednarodno parlamentarno zadolžitev.

Kdo je Mijića podprl?

Zgodba se ne konča pri Resnici.

Po poročanju STA so imenovanje podprli poslanci SDS, NSi, Resnice in Demokratov. Prav sestava podpore je pomembna tudi zaradi širših odnosov v sedanjem državnem zboru.

Gibanje Svoboda in Levica sta imenovanju ostro nasprotovala. Obe stranki sta opozorili predvsem na naravo institucije, v katero Mijić odhaja: Svet Evrope je organizacija, katere temeljno poslanstvo vključuje varovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.

Oglasila se je tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, ki je ob primeru odprla vprašanje, ali je sedanji pravni okvir za takšna imenovanja ustrezen.

Resnica uradno v opoziciji, njeni glasovi pa pomembni za vlado

Mijićev primer odpira še precej širšo politično zgodbo.

Ko se je po parlamentarnih volitvah oblikovala sedanja oblast, je Resnica sporočila, da v koalicijo ne bo vstopila in da ostaja v opoziciji. Prav tako ni podpisala koalicijskega sporazuma.

Toda že takrat je bilo jasno, da meja med koalicijo in Resnico ne bo povsem običajna.

Janez Janša je ob koalicijskih pogajanjih javno povedal, da se je Resnica odločila ostati v opoziciji, vendar je hkrati dejal, da koalicija računa, da se bo z njo lahko uskladila tam, kjer bo potrebovala njene glasove.

Resnica je takrat pojasnjevala, da podpora posameznim predlogom oziroma mandatarju ne pomeni političnega zavezništva, ampak da bo odločitve sprejemala glede na vsebino.

Kljub temu je N1 že maja opozoril na nenavaden položaj stranke. Resnica je podpirala vrsto pobud strank, ki so sestavljale novo oblast, Zoran Stevanović pa je bil z glasovi Resnice in strank sedanje parlamentarne večine izvoljen za predsednika državnega zbora.

Podpora se ni končala pri oblikovanju oblasti

Sodelovanje pri posameznih parlamentarnih odločitvah se je nadaljevalo tudi po oblikovanju oblasti.

Eden novejših primerov je predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Avšič Bogovič. Pod predlog so se podpisali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in štirje poslanci Resnice.

Zdaj je prišel še primer Mijića.

Resnica ga je sama izbrala za slovensko delegacijo pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, njegovo imenovanje pa so podprle tudi SDS, NSi in Demokrati.

To samo po sebi ne pomeni, da je Resnica formalno postala članica koalicije. Formalno ostaja zunaj nje. Kaže pa, da pri pomembnih parlamentarnih odločitvah med Resnico in strankami vladne večine obstaja sodelovanje, ki ga je že ob nastajanju vlade napovedal tudi njen predsednik.

Manjšinska vlada brez zagotovljene večine

Prav zato je položaj Resnice politično pomemben. Sedanja vlada nima lastne zagotovljene absolutne večine, zato so pri glasovanjih, kjer je potrebnih 46 glasov, glasovi poslancev zunaj formalne koalicije lahko odločilni.

Janša je to razmerje že med sestavljanjem oblasti opisal precej jasno: Resnica ne bo del koalicije, vendar računa, da se bodo z njo lahko uskladili tam, kjer bodo njene glasove potrebovali.

Resnica po drugi strani vztraja, da takšno glasovanje ne pomeni koalicijskega partnerstva in da bo posamezne predloge presojala vsebinsko.

Prav zaradi tega je pomembno razlikovati med dvema stvarma. Resnica formalno ni koalicijska stranka. Njeni glasovi pa lahko sedanji parlamentarni večini omogočajo sprejetje odločitev, za katere sama nima dovolj glasov.

Mijićev primer postavlja Resnico pred lastne besede

Primer Borisa Mijića je zato več kot samo zgodba o enem poslancu in eni mednarodni delegaciji.

Resnica je javnosti sporočila, da Mijićevo ravnanje še preverja. Dala mu je 30 dni za dodatna dokazila in napovedala, da bo nato sprejela odločitev o njegovi prihodnosti.

Hkrati ga je prav ta stranka izbrala za novo mednarodno parlamentarno zadolžitev.

Njegovo imenovanje so nato podprle SDS, NSi in Demokrati – stranke, s katerimi Resnica tudi pri drugih parlamentarnih odločitvah glasuje enako, čeprav formalno ostaja zunaj koalicije.

Ali takšen položaj pomeni vsebinsko sodelovanje opozicijske stranke z vlado ali dejansko obliko zunajkoalicijske podpore, je politična interpretacija. Preverljiva dejstva pa kažejo, da sedanja oblast pri delu parlamentarnih odločitev računa na glasove Resnice in jih tudi dobiva. Primer Mijića je samo najnovejši primer, na katerem je to razmerje znova postalo vidno.

Spletno uredništvo