Kdaj je človek prestar za volan? Danes bodo v Izoli odprli vprašanje, s katerim se sreča marsikatera družina

Kdaj starejši voznik še lahko varno sede za volan in kdaj bi bilo bolje, da ključe avtomobila odloži? Odgovora ne določa zgolj rojstni datum. Prav vprašanje varne mobilnosti starejših bo danes v ospredju v Izoli, kjer pripravljajo poseben dan za starejše udeležence v prometu. Preverjali bodo poznavanje prometnih pravil in signalizacije, predstavljali spremembe v prometu ter opozarjali na nevarne situacije. Dogodek pa odpira tudi precej občutljivejše vprašanje: kdo v Sloveniji pravzaprav odloči, ali je starejši človek še sposoben varno voziti?

V Mestni knjižnici Izola bo danes potekal dogodek Varni na poti – dan za starejše udeležence v prometu, ki ga pripravljajo v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Začel se bo ob 9.30, letošnji izolski dan mobilnosti pa je namenjen predvsem starejšim občanom, ki bodo lahko osvežili prometno znanje in se seznanili s spremembami v prometnem okolju.

Toda starejši človek ni nujno samo voznik avtomobila. Lahko je pešec, kolesar ali uporabnik javnega prevoza, zato organizatorji poudarjajo širši pojem varne in samozavestne mobilnosti. Promet se spreminja, pojavljajo se nove ureditve in načini potovanja, spreminjajo pa se tudi pravila, ki jih mora poznati vsak udeleženec v prometu.

Policisti bodo opozorili na konkretne prometne situacije

Program v Izoli bo zelo praktičen. Predvidena je predstavitev Policijske postaje Izola z opozorili na prometne situacije, sledila bo predstavitev Medobčinske uprave Istra, osrednji del dopoldneva pa bo namenjen novostim na področju prometne varnosti. Pri tem bo sodeloval tudi inštruktor varne vožnje Edvard Dečman.

Starejši udeleženci bodo lahko preverili svoje poznavanje prometnih pravil in signalizacije ter se seznanili z novostmi. Organizatorji želijo dogodek razviti v vsakoletno srečanje, kjer bi se prometno znanje povezovalo z izkušnjami ljudi, ki so za volanom pogosto že več desetletij.

Dolgoletne izkušnje so nedvomno prednost, vendar same po sebi niso zagotovilo varnosti. Promet, vozila in cestna infrastruktura so danes precej drugačni kot pred nekaj desetletji, zato je obnavljanje znanja pomembno za vse generacije voznikov.

Ali po 70. letu avtomatično ostanete brez vozniškega dovoljenja?

Ne. To je ena od zmot, ki se pogosto pojavlja ob razpravah o starejših voznikih.

Slovenska ureditev ne določa starosti, pri kateri bi moral človek zgolj zato, ker je dopolnil določeno število let, za vedno prenehati voziti. Pri običajnih vozniških kategorijah pa je danes pomembna meja 70 let, po kateri za podaljševanje vozniškega dovoljenja veljajo drugačna pravila.

Marsikdo se bo ob tem spomnil, da se je nekoč govorilo o 80. letu – in spomin ga ne vara. Po nekdanji ureditvi so bila vozniška dovoljenja za običajne kategorije praviloma izdana z veljavnostjo do 80. leta, nato pa je bilo za nadaljnje podaljšanje potrebno dokazovanje zdravstvene sposobnosti.

Sistem se je spremenil z evropsko uskladitvijo pravil o vozniških dovoljenjih. Od 19. januarja 2013 velja nova ureditev, po kateri se običajna vozniška dovoljenja praviloma izdajajo z omejeno časovno veljavnostjo, po dopolnjenem 70. letu pa je za njihovo podaljšanje potrebno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo. Zaradi prehodnih določb pa lahko pri dovoljenjih, izdanih po starih pravilih, še vedno obstajajo drugačni roki veljavnosti.

Zato podatek o 70 letih ne pomeni, da nekdo na svoj 70. rojstni dan avtomatično izgubi dovoljenje ali mora prenehati voziti. Pomeni predvsem, da sedanji sistem od te starosti naprej predvideva strožje časovno omejevanje veljavnosti in preverjanje zdravstvene sposobnosti.

O sposobnosti ne odloča družina

Prav tu pridemo do vprašanja, ki je za številne družine veliko težje od prometnih predpisov. Kaj narediti, ko svojci opazijo, da oče, mama, dedek ali babica za volanom niso več tako zanesljivi kot nekoč?

Družinski član človeku ne more preprosto odvzeti vozniškega dovoljenja. Svojci lahko opozorijo na težave, se z voznikom pogovorijo in ga spodbudijo k preverjanju zdravstvenega stanja, toda uradna presoja sposobnosti za vožnjo poteka po postopkih, ki jih določa zakonodaja.

Pri tem je bistvena telesna in duševna zmožnost posameznika za varno upravljanje vozila. Kadar obstaja razlog za preverjanje voznikove sposobnosti, slovenska ureditev pozna tudi kontrolne zdravstvene preglede.

Zato je pomembna razlika med dvema stvarma. Svojci so pogosto prvi, ki opazijo spremembe pri vožnji, vendar strokovna presoja, ali je nekdo še zdravstveno sposoben voziti, ni družinska odločitev.

Leta sama niso diagnoza

Pri razpravah o starejših voznikih hitro zdrsnemo v poenostavljanje. Človek pri 75 letih je lahko zdravstveno v odličnem stanju, medtem ko ima lahko bistveno mlajši voznik bolezen ali drugo omejitev, ki vpliva na njegovo sposobnost vožnje.

Prav zato sistem ne določa avtomatičnega odvzema vozniškega dovoljenja ob določeni starosti. Bistveno je zdravstveno stanje posameznika, ne zgolj številka v njegovem osebnem dokumentu.

Hkrati pa staranja ni mogoče povsem odmisliti. S starostjo se lahko pojavijo spremembe vida, sluha, gibljivosti in hitrosti odzivanja, toda med posamezniki so lahko razlike zelo velike. Nekdo lahko varno vozi še v visoki starosti, pri drugem se lahko težave pojavijo veliko prej.

Težava nastane, ko človek sprememb ne opazi sam

Za družino je najtežji trenutek pogosto tisti, ko začne opažati drobne spremembe. Voznik se na znani poti težje znajde, pozneje opazi prometni znak, postaja negotov v križiščih ali se začne izogibati vožnji ponoči in v gostem prometu.

Posamezen tak dogodek še ne pomeni, da nekdo ni sposoben voziti. Prav tako iz njega ni mogoče postaviti zdravstvene diagnoze. Ponavljajoče se težave pa so lahko razlog za pogovor in po potrebi strokovno presojo.

In prav ta pogovor je pogosto zelo občutljiv. Avtomobil za starejšega človeka namreč ni samo prevozno sredstvo. Še posebej tam, kjer javni prevoz ni pogost, lahko pomeni samostojnost, obisk zdravnika, nakupovanje, druženje in možnost, da človek ni odvisen od drugih.

Prometna nevarnost ni težava samo starejših voznikov

Pri razpravi o starejših za volanom je pomembno tudi, da jih ne spremenimo v edinega prometnega problema. Starost sama po sebi ne pomeni nevarne vožnje, prometne nesreče pa povzročajo vozniki različnih generacij.

Med največjimi tveganji na slovenskih cestah ostajajo neprilagojena hitrost, alkohol in droge, neustrezna varnostna razdalja ter različni motilci pozornosti. Telefon v roki, prehitra vožnja ali vožnja pod vplivom alkohola so nevarni ne glede na to, ali ima voznik 25, 50 ali 75 let.

Zato je tudi današnji izolski dogodek zastavljen širše. Organizatorji starejših ne želijo zgolj opozarjati na njihove omejitve, temveč jim pomagati, da ostanejo varni in samozavestni udeleženci v prometu ter da svoje znanje sproti obnavljajo.

Odvzem avtomobila lahko pomeni tudi izgubo samostojnosti

Zato rešitev ni nujno preprosto: »Ne smeš več voziti.«

Če človeku odvzamemo možnost vožnje, ne da bi mu ponudili drugo možnost mobilnosti, lahko bistveno posežemo v njegovo vsakodnevno življenje. Prav zato letošnji Evropski teden mobilnosti v Izoli poteka pod sloganom Mobilnost za vse, s poudarkom na dostopnih in vključujočih možnostih prevoza za različne generacije.

To je še posebej pomembno pri starejših. Če želimo, da nekdo avtomobil uporablja manj ali ga nekoč povsem opusti, mora obstajati alternativa – dostopen javni prevoz, pomoč svojcev, prevoz na klic ali druga možnost, ki mu omogoča čim več samostojnosti.

Sicer lahko razprava o prometni varnosti zelo hitro postane tudi razprava o osamljenosti in odvisnosti starejših od drugih.

Kdaj je torej človek prestar za volan?

Odgovor je manj preprost, kot bi si morda želeli: ni ene starosti, ki bi veljala za vse.

In prav tu je dobro razčistiti tudi pogosto zmedo med številkama 70 in 80. Meja 80 let izhaja iz stare ureditve, medtem ko je sedanji sistem pri običajnih kategorijah postavljen drugače in je pomembna meja 70 let. Zaradi prehodnih pravil pa lahko posamezni starejši vozniki še vedno imajo dovoljenja, izdana po prejšnji ureditvi.

Današnji dogodek v Izoli zato odpira precej širše vprašanje od poznavanja novega prometnega znaka. Gre za to, kako ljudem omogočiti, da ostanejo mobilni čim dlje, ne da bi pri tem ogrožali sebe ali druge.

Morda zato pravo vprašanje sploh ni, pri katerih letih bi moral človek nehati voziti. Pomembneje je, ali še zmore voziti varno. In ko odgovor nekoč postane ne, je naloga družine in družbe tudi ta, da mu zaradi tega ni treba izgubiti še svoje samostojnosti.

Spletno uredništvo Naša Primorska