V sredini avgusta je poslanec SDS Žan Mahnič predlagal vladi, da predsednici Nataši Pirc Musar prepreči dostop do poročil slovenskih obveščevalnih služb. Kljub temu je vlada zdaj pojasnila, da bosta Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) nadaljevali z izvajanjem svojih nalog poročanja predsednici republike. To določa zakon o Sovi in zakon o obrambi.
Obenem področje obravnavanja in varovanja tajnih podatkov ureja zakon o tajnih podatkih, ki določa, da imajo pravico dostopa do tajnih podatkov le osebe z ustreznim dovoljenjem, ki potrebujejo te podatke zaradi opravljanja svojih funkcij ali delovnih nalog, kar pomeni, da morajo imeti t. i. “potrebo po vedenju”.
Dostop do tajnih podatkov in izjeme
Zakon predvideva tudi izjeme, ki omogočajo dostop do tajnih podatkov brez posebnega dovoljenja. Med temi izjemami so predsednik republike, predsednik vlade, poslanci, državni svetniki, generalni sekretar državnega zbora, ministri in predstojniki vladne službe, sodniki, tožilci, generalni državni odvetnik in njegov namestnik, varuh človekovih pravic ter v omejenem obsegu njegov namestnik, guverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije, člani Računskega sodišča in Fiskalnega sveta, člani Državne revizijske komisije, zagovornik načela enakosti in informacijski pooblaščenec. Člani Komisije DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb imajo prav tako dostop na podlagi svojih funkcij.
Vlada opozarja, da tajnih podatkov nihče ne sme prejeti prej ali v večjem obsegu, kot je potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog ali funkcije, in jih ni dovoljeno uporabljati v druge namene. Dostop do tajnih podatkov, ki je vezan na funkcijo in dodeljen z zakonom, preneha s prenehanjem funkcije določene osebe, pri predsedniku republike pa tudi v primeru ustavne obtožbe. Izvršilna veja oblasti ne more odvzeti dostopa do teh podatkov, kar vlada poudarja v svojem odgovoru.
Slovenija kot zaupanja vreden partner
Sprejem zakona o tajnih podatkih je Slovenijo uskladil s standardi EU in Nato ter drugih držav članic, s čimer je postala zaupanja vreden partner na področju varovanja tajnih podatkov. “Republika Slovenija ima na področju dostopa do tajnih podatkov na podlagi funkcije (ex lege) primerljivo pravno ureditev z ostalimi članicami EU ter Nato, saj njihova pravna ureditev s področja varovanja tajnih podatkov dostop do tajnih podatkov na podlagi funkcije določa najmanj izvoljene predstavnike ljudstva ter predsednike sodišč in sodnike, odvzema te pravice pa prav tako ne predvideva,” so zapisali.
Vlada priznava, da je v Sloveniji določen zelo širok nabor oseb, ki so izjeme in ne potrebujejo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ampak lahko dostopajo do teh podatkov že na podlagi svoje funkcije. Zaradi tega menijo, da bi bilo smiselno omejiti nabor oseb, ki lahko dostopa do tajnih podatkov brez posebnega dovoljenja, le na ključne nosilne funkcije v državi. Vlada in urad vlade za varovanje tajnih podatkov nameravata preučiti možnost spremembe in dopolnitve zakona o tajnih podatkih, da bi povečali varnost ter zmanjšali možnost morebitnih zlorab tajnih podatkov, kot so navedli v odgovoru poslancu Mahniču.
Spletno uredništvo
