Prosila je za prekinitev nosečnosti, nato je pri 37 letih umrla: Družina zdaj toži Teksas in zdravnike

Tierra Walker je bila stara 37 let, imela je najstniškega sina in bila v 20. tednu nosečnosti, ko je decembra 2024 umrla zaradi preeklampsije in hipertenzivne srčno-žilne bolezni. Njena družina zdaj trdi, da njena smrt ni bila neizogibna. V novi tožbi navaja, da je Walkerjeva med nosečnostjo doživljala epileptične napade, krvne strdke in nevarne skoke krvnega tlaka, prosila za prekinitev nosečnosti, vendar posega ni dobila. Med toženimi so teksaški generalni pravobranilec Ken Paxton, zdravstvene ustanove, državni zdravstveni regulator in zdravniki.

Primer zdaj odpira eno najbolj občutljivih vprašanj ameriških prepovedi splava: kaj se zgodi, ko zakon izjemo za življenje nosečnice sicer dopušča, zdravniki pa se znajdejo pred odločitvijo, kako blizu smrti mora biti pacientka, preden lahko ukrepajo?

Njeno zdravstveno stanje se je med nosečnostjo slabšalo

Walkerjeva je živela v San Antoniu in je imela že pred nosečnostjo več zdravstvenih težav. Po navedbah tožbe je imela med drugim kronično visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, epileptične napade in hudo astmo, v preteklosti pa je imela tudi zapletene nosečnosti.

Ko je septembra 2024 izvedela, da je noseča, naj bi se njeno zdravstveno stanje začelo hitro zapletati. Med nosečnostjo je doživljala napade, krvne strdke in ponavljajoče se hipertenzivne krize. Družina v tožbi trdi, da so bili to opozorilni znaki, da nadaljevanje nosečnosti zanjo predstavlja resno nevarnost.

ProPublica, ki je primer podrobno raziskala že lani, je poročala, da je imela Walkerjeva v drugem trimesečju še vedno nenadzorovan visok krvni tlak in ponavljajoče se epileptične napade. Ko je 27. decembra pri približno 20 tednih nosečnosti ponovno prišla po zdravniško pomoč, so ji izmerili krvni tlak 174/115 in zabeležili diagnozo preeklampsije. Zunanji strokovnjaki, ki so dokumentacijo pregledali za ProPublico, so ocenili, da je bilo stanje tako resno, da bi morala biti sprejeta v bolnišnico in nadzorovana.

Dva dni pozneje je umrla.

Kaj sploh je preeklampsija?

Preeklampsija je resen zaplet v nosečnosti, za katerega je značilen predvsem povišan krvni tlak, pogosto pa ga spremljajo tudi znaki prizadetosti organov, denimo ledvic ali jeter. Najpogosteje se pojavi po 20. tednu nosečnosti in se lahko razvije hitro ter brez pravočasnega zdravljenja ogrozi življenje nosečnice in ploda. Med najnevarnejšimi zapleti so možganska kap, epileptični krči oziroma eklampsija, okvare organov, težave s strjevanjem krvi in prezgodnja ločitev posteljice. Pri hudih oblikah je dokončna rešitev preeklampsije končanje nosečnosti oziroma porod, zdravniki pa morajo glede na gestacijsko starost in stanje nosečnice presoditi, kako nujno je ukrepanje.

Družina trdi, da je prosila za splav

V središču nove tožbe je trditev družine, da je Walkerjeva med nosečnostjo prosila za prekinitev nosečnosti, vendar je ni dobila.

Po navedbah tožbe naj bi ji bilo kljub slabšanju njenega zdravstvenega stanja rečeno, da je z otrokom vse v redu. Družina trdi, da so zakonodajne omejitve ustvarile okolje, v katerem so se zdravniki bali opraviti prekinitev nosečnosti tudi takrat, ko je bilo zdravje nosečnice resno ogroženo.

Po poročanju Texas Public Radio so odvetniki družine povedali, da naj bi bilo v različnih fazah Walkerjeve obravnave vključenih več kot 90 zdravnikov oziroma zdravstvenih strokovnjakov.

Družina zdaj zatrjuje, da bi prekinitev nosečnosti lahko rešila njeno življenje. To je osrednja trditev tožbe in bo predmet sodnega postopka; sodišče o odgovornosti zdravnikov, državnih uradnikov ali vplivu teksaške zakonodaje na njeno smrt še ni odločilo.

Teksas splav prepoveduje, vendar obstaja izjema

Primer je toliko bolj zapleten, ker teksaška zakonodaja ne določa absolutne prepovedi prekinitve nosečnosti v vseh okoliščinah.

Po razveljavitvi sodbe Roe proti Wade leta 2022 je v Teksasu začela učinkovati skoraj popolna prepoved splava. Zakon pa vsebuje ozko zdravstveno izjemo, kadar nosečnost predstavlja tveganje smrti ali resne okvare pomembne telesne funkcije nosečnice.

Prav zato je Walkerjev primer tako pomemben. Družina trdi, da je bilo njeno stanje dovolj resno, da bi zdravstveno izjemo morala izpolnjevati, vendar prekinitve nosečnosti kljub temu ni dobila.

Teksaški zdravniški odbor vprašanje razlaga drugače. V odzivu na primer je poudaril, da zdravnikom ni treba čakati, dokler je življenje nosečnice neposredno ogroženo, preden zagotovijo medicinsko potrebno pomoč. Takšna pomoč lahko v določenih okoliščinah vključuje tudi končanje nosečnosti.

Prav tu se odpira vprašanje, ki presega en sam primer: če zakon izjemo dopušča, zakaj je pacientka v tako težkem zdravstvenem stanju ni dobila?

Zdravnikom grozijo hude posledice, če mejo presodijo napačno

Teksaška ureditev je po razveljavitvi Roe proti Wade ena najstrožjih v ZDA. Zdravniki, ki opravijo nezakonit splav, se lahko soočijo s hudimi kazenskimi in civilnimi posledicami.

Zagovorniki teksaške zakonodaje poudarjajo, da so nujni medicinski posegi za zaščito življenja nosečnice dovoljeni. Kritiki pa že več let opozarjajo na drugačen problem: da je meja med dovoljenim in prepovedanim v zahtevnih zdravstvenih primerih lahko dovolj nejasna, da zdravniki zaradi strahu pred kazenskim pregonom, izgubo licence ali drugimi posledicami odlašajo z ukrepanjem.

ProPublica je v preiskavi Walkerjevega primera poročala, da je intervjuvala več kot sto ginekologov in porodničarjev iz ameriških zveznih držav s prepovedmi splava. Njihovo poročanje kaže na širšo zaskrbljenost zaradi obravnave žensk z nevarnimi nosečnostmi in kroničnimi boleznimi.

Tožijo tudi Kena Paxtona

Družina zdaj odgovornosti ne išče samo pri zdravnikih.

Med toženimi so teksaški generalni pravobranilec Ken Paxton, izvršni direktor Texas Medical Board Stephen Brint Carlton, University of Texas Health Science Center v San Antoniu, posamezni zdravniki in drugi državni oziroma lokalni akterji.

Tožniki Paxtonu in drugim državnim uradnikom očitajo, da so z uveljavljanjem restriktivne zakonodaje ustvarili okolje, v katerem zdravniki odlašajo z medicinsko potrebno prekinitvijo nosečnosti.

Družina hkrati izpodbija ustavnost teksaške prepovedi splava in zatrjuje, da je bila Walkerjevi kršena temeljna pravica do življenja. Zahteva tudi finančno odškodnino.

Paxtonov urad se na prošnjo Texas Tribune za komentar ob objavi zgodbe ni odzval. UT Health San Antonio in Texas Medical Board prav tako nista komentirala konkretnih očitkov iz tožbe; zdravniški odbor pa je v ločenem odzivu poudaril svoje stališče, da zdravnikom po zakonu ni treba čakati na neposredno življenjsko nevarnost.

Po njeni smrti je Teksas zakon že dodatno pojasnil

Walkerjeva je umrla decembra 2024. Nekaj mesecev pozneje je teksaški parlament sprejel Senate Bill 31, zakonodajo, katere namen je bil zdravnikom jasneje pojasniti, kdaj lahko v okviru skoraj popolne prepovedi splava zagotovijo nujno zdravljenje nosečnici.

To je pomembno tudi za sedanji sodni spor. Družina namreč trdi, da je bila težava že prej v zakonodaji in načinu njenega izvajanja, ki naj bi med zdravniki ustvarila strah pred posledicami.

Država oziroma zagovorniki obstoječe ureditve lahko na drugi strani opozarjajo, da je zakon zdravstvene izjeme že vseboval in da odgovornost za konkretno medicinsko odločitev zato ni nujno mogoče pripisati sami prepovedi splava.

Katera razlaga bo pravno prevladala v Walkerjevem primeru, bo moralo ugotoviti sodišče.

Za seboj je pustila najstniškega sina

Za pravnimi argumenti pa ostaja družina, ki je decembra 2024 izgubila 37-letno mater.

Tožbo je vložila njena teta LaTanya Walker tudi v imenu Walkerjevega najstniškega sina, moža in matere. Na novinarski konferenci je povedala, da želijo za Tierro doseči pravico in preprečiti, da bi se kaj podobnega zgodilo še komu.

Walkerjev primer bo zdaj postal tudi preizkus vprašanja, ki ga ameriške zvezne države po razveljavitvi Roe proti Wade rešujejo zelo različno. Ni dovolj vprašati samo, ali zakon na papirju vsebuje izjemo za življenje nosečnice. Bistveno je tudi, ali zdravnik v resnični urgentni situaciji dovolj jasno ve, kdaj jo sme uporabiti – in ali lahko ukrepa dovolj zgodaj.

Pri Tierri Walker bo moralo sodišče šele ugotoviti, kdo je pravno odgovoren in ali bi drugačno zdravljenje preprečilo njeno smrt. Toda dejstvo, okoli katerega ni spora, je že samo po sebi pretresljivo: 37-letna nosečnica je v 20. tednu nosečnosti umrla zaradi preeklampsije po mesecih resnih zdravstvenih zapletov. Njena družina pa zdaj trdi, da je pomoč, za katero je prosila, prišla prepozno oziroma je sploh ni dobila.

Spletno uredništvo