Kaj se je dogajalo na protestu v Ljubljani? Knovs preverja »aktivnosti tuje obveščevalne službe« in 93 ruskih državljanstev
Komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v petek čaka nujna seja za zaprtimi vrati, na kateri bosta v ospredju Rusija in Izrael. Knovs želi od pristojnih služb izvedeti, kaj se je dogajalo na protestu ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, saj naj bi razpolagal z informacijami o »aktivnostih tuje obveščevalne službe«. Hkrati bo komisija obravnavala odločitev vlade, da Sova, vojaška obveščevalna služba in policija ponovno preverijo vseh 93 ruskih državljanov, ki so od leta 2015 slovensko državljanstvo dobili z izredno naturalizacijo.
Petkova seja Knovsa utegne biti ena zanimivejših sej parlamentarnega nadzornega organa v zadnjem obdobju, čeprav javnost večine odgovorov najverjetneje ne bo slišala neposredno. Predsednica komisije Janja Sluga iz Gibanja Svoboda je sklicala nujno sejo, obe točki dnevnega reda pa bodo člani obravnavali za zaprtimi vrati.
V ospredju bosta dve občutljivi varnostni vprašanji. Prvo se nanaša na dogajanje ob nedavnem odprtju prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva v Sloveniji, drugo pa na izredne naturalizacije ruskih državljanov. Pri slednjih je vlada že sprožila obsežno ponovno preverjanje.
Kaj je počela »tuja obveščevalna služba«?
Posebej zanimiva je prva točka dnevnega reda. Knovs bo obravnaval »aktivnosti tuje obveščevalne službe« na protestnem shodu z geslom Ne genocidnemu veleposlaništvu, ki je potekal ob obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara in odprtju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji.
Predsednica komisije Janja Sluga je za STA pojasnila, da želijo člani Knovsa poročilo pristojnih služb zaradi poročanja nekaterih medijev in informacij, ki jih je prejela tudi sama komisija. Kaj natančno naj bi te informacije vsebovale in katera tuja služba naj bi bila dejavna, javno ni razkrila.
To je pomembna podrobnost. Čeprav se vprašanje odpira v neposredni povezavi z obiskom izraelskega zunanjega ministra in odprtjem izraelskega veleposlaništva, za zdaj ni javno potrjeno, da je šlo za izraelsko državno obveščevalno službo. Prav to naj bi pristojne slovenske službe članom Knovsa pojasnile na petkovi zaprti seji.
Izrael se v Knovsu ni znašel prvič
Vprašanje dejavnosti izraelskih obveščevalcev oziroma zasebnih obveščevalnih struktur v Sloveniji sicer ni povsem novo. Knovs se je že spomladi ukvarjal z izraelskim zasebnim obveščevalnim podjetjem Black Cube in njegovimi domnevnimi aktivnostmi v Sloveniji pred parlamentarnimi volitvami. Sova je takrat po neuradnih informacijah potrdila prihod predstavnikov Black Cube v Slovenijo, ni pa operativno spremljala domnevnega sestanka, o katerem so poročali mediji.
Sova je tedaj za 24UR poudarila, da bi morebitno delovanje zasebne tuje obveščevalne družbe v času volilne kampanje lahko pomenilo tveganje za nacionalno varnost. Medijsko poročanje je Black Cube povezovalo tudi z domnevnim srečanjem njegovih predstavnikov s predstavniki SDS, vendar je stranka takšne povezave zavračala oziroma trdila, da podjetja ne pozna.
Petkova seja pa odpira novo vprašanje. Tokrat ne gre za predvolilno dogajanje, temveč za protest ob uradnem obisku izraelskega ministra in odprtju veleposlaništva.
Pod drobnogledom vseh 93 Rusov z izredno naturalizacijo
Druga točka je še širša. Vlada je prejšnji teden odločila, da bodo Sova, Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo in policija ponovno preverile 93 ruskih državljanov, ki so od leta 2015 slovensko državljanstvo pridobili po postopku izredne naturalizacije.
Preverjanje ne pomeni, da je katera od teh oseb storila karkoli nezakonitega ali da jim bo državljanstvo avtomatično odvzeto. Službe morajo ugotoviti, ali pri posameznikih obstajajo razlogi za odvzem državljanstva po 26. členu zakona o državljanstvu. O ugotovitvah morajo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo obvestiti do 30. septembra.
Vlada je odločitev uradno utemeljila z dolgotrajno rusko agresijo na Ukrajino ter z omejevalnimi ukrepi in sankcijami proti Ruski federaciji. Izredna naturalizacija sicer omogoča sprejem v slovensko državljanstvo osebi, kadar je to zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali drugih podobnih razlogov v interesu države.
Med njimi tudi prijateljica predsednice republike
Med 93 osebami, ki jih bodo ponovno preverili, je tudi Viktorija Krivolucka, dolgoletna prijateljica predsednice republike Nataše Pirc Musar. Rusinja je slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo pridobila leta 2016, v ospredju postopka pa je bil šport oziroma njeno nastopanje za Slovenijo v bowlingu. Za Slovenijo je osvojila pet medalj na mediteranskem prvenstvu in jo dvakrat zastopala na evropskem prvenstvu.
Njeno ime je v širšo javnost znova prišlo po julijski prometni nesreči, v kateri sta bili udeleženi skupaj s predsednico republike. Sledila so vprašanja in politična ugibanja o morebitnih varnostnih tveganjih, povezanih tudi s preteklimi osebnimi povezavami Krivolucke.
Toda pri tem obstaja pomembno dejstvo, ki ga ni mogoče izpustiti: Sova je Krivolucko ob pridobivanju državljanstva leta 2016 varnostno preverila in ni ugotovila varnostno relevantnih posebnosti. Agencija je avgusta letos še sporočila, da pozneje ni bila seznanjena z dodatnimi relevantnimi okoliščinami, ki bi spremenile takratne ugotovitve.
Zato samo dejstvo, da je Krivolucka med 93 ponovno preverjanimi osebami, ni dokaz kakršnegakoli varnostnega tveganja.
Knovs se je z njenim primerom že ukvarjal
Primer Krivolucke je Knovs obravnaval že v začetku septembra, vendar komisija razprave takrat ni mogla dokončati. Po besedah Janje Sluga od vlade niso dobili vse dokumentacije, ki so jo zahtevali, zato so prejeli predvsem dokumente o varnostnih ocenah, kar je predsednica komisije označila kot premalo za verodostojno presojo celotnega postopka.
Komisija je zato zahtevala dodatno dokumentacijo Sove, OVS in policije. Želela je podrobneje ugotoviti, kakšno preverjanje je bilo ob naturalizaciji dejansko opravljeno in na podlagi katerih informacij so pristojni organi takrat sprejemali svoje ocene.
Sedanja odločitev vlade pa je bistveno širša od primera predsedničine prijateljice. Namesto enega postopka bodo varnostni organi pregledali vseh 93 izrednih naturalizacij ruskih državljanov od leta 2015.
Knovs želi podoben pregled tudi pri izraelskih državljanih
Tu se obe zgodbi začneta povezovati. Knovs bo namreč v petek obravnaval tudi pobudo vladi, naj podobno preverjanje opravi pri izraelskih državljanih, ki so slovensko državljanstvo pridobili z izredno naturalizacijo.
Po poročanju STA naj bi komisija preverjala vprašanje oseb, pri katerih bi lahko obstajale okoliščine, povezane z delovanjem iz tujine v škodo interesov Republike Slovenije. Toda tudi tukaj je bistvena pravna razlika med preverjanjem in ugotovitvijo odgovornosti: sama pobuda za pregled ne pomeni, da je Knovs pri katerem od izraelskih državljanov že ugotovil škodljivo ali nezakonito delovanje.
Če bo vlada pobudo sprejela, bi se tako lahko poleg 93 ruskih naturalizacij odprlo še preverjanje izrednih naturalizacij izraelskih državljanov.
Dve državi, isto temeljno vprašanje
Petkova seja zato sega precej dlje od posamezne prijateljice predsednice republike ali enega protestnega shoda v Ljubljani. V ospredju je vprašanje, kako Slovenija preverja morebitno delovanje tujih držav in njihovih struktur na svojem ozemlju ter kako ravna, kadar se varnostni pomisleki pojavijo šele po podelitvi državljanstva.
Pri ruskih državljanih je vlada že odredila ponovno preverjanje, rezultati pa morajo biti pristojnemu ministrstvu predloženi do konca septembra. Pri izraelskih državljanih je takšen pregled za zdaj pobuda Knovsa. Še manj je javno znanega o domnevnih aktivnostih tuje obveščevalne službe na protestu ob odprtju veleposlaništva.
Prav slednje bo verjetno najbolj občutljiv del petkove seje. Če imajo slovenske službe informacije, da je tuja obveščevalna služba spremljala ali kako drugače delovala ob političnem protestu v Ljubljani, bo ključno vprašanje, kaj je dejansko počela in ali je s tem posegla v slovenske varnostne interese. Če takšnih ugotovitev ni, pa bo pomembno enako jasno ločiti preverjene informacije od političnih in medijskih ugibanj.
Odgovori bodo najprej predstavljeni za zaprtimi vrati. Koliko jih bo po seji lahko izvedela javnost, pa bo odvisno predvsem od tega, koliko informacij bodo pristojne službe označile kot tajne.
