Včeraj tretja, danes že četrta obsodba Stevanovića: Na dan prišla še zgodba o občinskem denarju

Še pred nekaj dnevi sta bili javnosti znani dve pravnomočni obsodbi Zorana Stevanovića, nato je prišla na dan tretja, zdaj še četrta. Aktualni predsednik državnega zbora je bil zaradi izjav na račun nekdanjega kranjskega podžupana Janeza Černeta spoznan za odgovornega zaradi razžalitve dobrega imena in časti ter mu je moral plačati 2000 evrov odškodnine.

Kot poroča 24UR, pa se ob tem odpira še druga zgodba: Mestna občina Kranj je od Stevanovića zahtevala vračilo 2165 evrov občinskega denarja, porabljenega za odvetniške storitve v njegovih osebnih sodnih postopkih. Primer se ni končal s sodbo, temveč s sodno poravnavo, Stevanović pa je denar občini vrnil.

Razkritja o preteklosti predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića se nadaljujejo skoraj iz dneva v dan. Po razkritju tretje pravnomočne obsodbe zaradi goljufije pri posojilu je portal Trma.si prvi razkril še četrto, zgodbo pa je podrobneje predstavil tudi 24UR. Tokrat ne gre za dogodek iz časa, ko je bil Stevanović policist, ampak za spor, ki izvira iz njegovega političnega delovanja v Kranju.

Februarja 2020 je Stevanović na seji kranjskega mestnega sveta takratnemu podžupanu in današnjemu občinskemu svetniku Janezu Černetu očital skrajno koruptivno ravnanje ter pritiskanje na člane skupščine Komunale Kranj pri določenem imenovanju. Černe je zaradi izrečenega sprožil sodni postopek.

In prav tu se je zgodil precej nenavaden zaplet.

Na tožbo odgovoril en dan prepozno

Stevanović se je na Černetovo tožbo odzval, vendar en dan po izteku roka. Sodišče je zato njegovo procesno pasivnost obravnavalo skladno s pravili postopka in odločilo v Černetovo korist. Stevanović je pozneje pojasnil, da se pravočasno ni odzval zato, ker je bil v tujini.

Sodišče mu je naložilo, da mora preklicati svoje trditve in Černetu plačati 2000 evrov odškodnine.

Toda s tem zgodba še ni bila končana.

Černe je za 24UR povedal, da Stevanović obveznosti ni izpolnil prostovoljno in da je tako preklic izjav kot plačilo odškodnine dosegel šele z izvršbo.

Gre tako za četrti do zdaj javno razkriti pravnomočno končani primer, zaradi katerega se je znova odprlo vprašanje preteklosti človeka, ki danes vodi državni zbor.

Najprej grožnje, nato dve goljufiji, zdaj še razžalitev

Seznam razkritih primerov se je v zadnjih dneh precej podaljšal.

Stevanović je bil v preteklosti pravnomočno obsojen zaradi ogrožanja varnosti oziroma groženj, poskusa zavarovalniške goljufije in goljufije pri posojilu. V zadnjem od teh primerov, ki ga je 24UR razkril v nedeljo, si je leta 2008 od ženske izposodil 2500 evrov, kot jamstvo za vračilo pa ji ponudil avtomobil, ki ni bil njegov.

Okrajno sodišče v Kranju ga je leta 2010 obsodilo, sodba pa je postala pravnomočna leta 2011. Izrečena mu je bila šestmesečna pogojna zaporna kazen s triletno preizkusno dobo ter posebnim pogojem, da mora oškodovanki vrniti denar.

Pred tem je bil obsojen zaradi groženj in zaradi poskusa goljufije zavarovalnice. Prav obstoj slednje obsodbe je Stevanović pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami v izjavi za medijsko hišo POP TV zanikal, pozneje pa je 24UR pridobil sodbo, ki je pokazala nasprotno.

Zdaj je znan še četrti primer – razžalitev Černeta.

Toda vse štiri obsodbe danes pravno ne obstajajo več v kazenski evidenci

Pri vseh teh zgodbah je nujna pomembna pravna razlika. Stevanović danes lahko povsem zakonito pridobi potrdilo o nekaznovanosti.

Pretekle obsodbe so bile po poteku zakonsko določenih rokov izbrisane iz kazenske evidence. Pravna rehabilitacija pomeni, da prenehajo njihove pravne posledice in da oseba pravno velja za neobsojeno.

Stevanović se prav na to ves čas sklicuje. Njegov kabinet je po prejšnjih razkritjih sporočil, da »starih, zaključenih in izbrisanih zadev, ki niso povezane z njegovim političnim delovanjem«, ne namerava komentirati. Poudarili so tudi, da lahko predsednik DZ kadar koli predloži potrdilo o nekaznovanosti in da proti njemu trenutno ne poteka noben kazenski postopek.

Toda profesor kazenskega prava Miha Šepec opozarja na razliko med pravnim izbrisom in pravico javnosti do informacij. Za 24UR je pojasnil, da rehabilitacija pomeni, da obsodbe pravno veljajo za izbrisane, vendar ima javnost pri tako imenovanih absolutnih javnih osebnostih pravico poznati tudi njihovo preteklost.

In pri četrtem primeru obstaja še ena posebnost: v nasprotju s starejšimi obsodbami ta izvira neposredno iz obdobja Stevanovićevega političnega delovanja.

Nato se je odprla še zgodba o 2165 evrih občinskega denarja

Ob četrti obsodbi je 24UR razkril še en primer, ki je politično morda celo občutljivejši.

Jeseni 2020 je Mestna občina Kranj prejela račun za 2165 evrov odvetniških storitev, ki naj bi bil plačan iz sredstev, namenjenih Stevanovićevi svetniški skupini Zoran za Kranj. Občina je račun sprva poravnala, nato pa od odvetnice zahtevala dodatna pojasnila.

Po navedbah občine je iz pridobljene dokumentacije izhajalo, da storitve niso bile opravljene za svetniško skupino, temveč naj bi šlo za zastopanje Stevanovića v treh njegovih osebnih sodnih postopkih. Svetniška skupina Zoran za Kranj po navedbah občine ni bila stranka v nobenem od teh postopkov.

Mestna občina Kranj je zato septembra 2021 proti Stevanoviću vložila tožbo in zahtevala vračilo 2165 evrov skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

Toda tukaj je treba zgodbo povedati zelo natančno.

Občina ga je tožila, vendar sodbe o nezakoniti porabi ni

Postopek se namreč ni končal s sodbo.

Julija 2024 sta Mestna občina Kranj in Stevanović sklenila sodno poravnavo. Dogovorila sta se, da bo Stevanović 2165 evrov vrnil v 21 obrokih. Občina je za 24UR potrdila, da je sredstva vrnil, zaradi nekaterih zamujenih obrokov pa je plačal še nekaj manj kot sto evrov zamudnih obresti.

Občina je ob tem izrecno opozorila, da v postopku ni bila izdana sodba, s katero bi sodišče pravnomočno ugotovilo nezakonito porabo občinskih sredstev.

Zato ne moremo zapisati, da je Stevanović občinski denar nezakonito porabil ali celo »ukradel«. To je bil očitek občine in drugih sogovornikov, ne pravnomočna ugotovitev sodišča. Nesporno pa je, da je občina zahtevala vračilo denarja, da sta se stranki sodno poravnali in da je Stevanović denar vrnil.

Zanimiv je tudi politični preobrat v Kranju

24UR ob primeru opozarja še na politično ozadje odnosa med Stevanovićem in kranjskim županom Matjažem Rakovcem.

V obdobju, ko je občina proti Stevanoviću vložila tožbo, sta bila politična nasprotnika. Stevanović je Rakovca javno pozival k odstopu, ostro napadal njegovo vodenje občine in trdil, da Kranj še ni imel slabše oblasti.

Pred drugim krogom lokalnih volitev leta 2022 pa je Stevanović Rakovca javno podprl. Julija 2024 je nato prišlo do sodne poravnave z občino.

Miran Šubic s portala Trma.si se zato sprašuje o političnem ozadju spremembe njunega odnosa. Toda dokazov, da bi bila sodna poravnava posledica političnega dogovora, ni, zato tega ne moremo predstaviti kot dejstvo. Občina je pojasnila, da je Stevanović dogovorjeni znesek vrnil.

Stevanović pokazal potrdilo o nekaznovanosti

Predsednik državnega zbora se je medtem na val razkritij odzval tudi s potrdilom o izbrisu obsodb oziroma nekaznovanosti ter poudaril, da so stare zadeve pravno zaključene.

V televizijskem odzivu je pretekle primere označil za stare in banalne ter ocenil, da se z njimi preusmerja pozornost od aktualnih političnih vprašanj. Predstavniki njegove stranke so povabilo v studio 24UR ZVEČER zavrnili.

Toda vprašanje, ki se zdaj postavlja, ni več zgolj pravno.

Pravno je položaj jasen: zaradi rehabilitacije Stevanović danes velja za neobsojenega. Politično pa je bistveno drugačno vprašanje, koliko mora javnost vedeti o preteklosti človeka, ki zaseda eno najvišjih funkcij v državi.

Koalicija molči, opozicija zahteva njegov odhod

Razkritja so znova odprla tudi vprašanje politične odgovornosti.

Gibanje Svoboda Stevanovića poziva k odstopu in odgovornost prelaga tudi na koalicijske stranke, ki so ga izvolile za predsednika državnega zbora. V SD prav tako poudarjajo, da je njegova nadaljnja politična usoda predvsem v rokah strank, ki so ga postavile na položaj.

Stevanovićev položaj pa za zdaj ni neposredno ogrožen. Njegova Resnica je pomembna za parlamentarno večino sedanje oblasti, med koalicijskimi strankami pa ni zaznati podpore opozicijskim pozivom k njegovi razrešitvi.

Zanimivo je tudi, da je nekdanji dolgoletni vidni politik SDS Miha Brejc za 24UR ocenil, da bi moral Stevanović odstopiti. Po njegovem mnenju predsednik DZ s svojim ravnanjem škoduje tudi Janezu Janši in sedanji koaliciji.

Koliko »črnih pik« je še ostalo skritih?

Pred nekaj dnevi je bila zgodba o Stevanovićevi preteklosti bistveno drugačna. Znani sta bili dve obsodbi. Nato je bila razkrita tretja – zaradi goljufije pri posojilu. Dan pozneje je prišla na dan še četrta – zaradi razžalitve.

Zdaj se je odprla še zgodba o občinskem denarju, ki se je končala s poravnavo in vračilom 2165 evrov, ne pa s sodbo o nezakoniti porabi.

Stevanović zase rad uporablja prispodobo pikapolonice z nekaj črnimi pikami. Po štirih razkritih pravnomočnih obsodbah je vprašanje teh »pik« dobilo povsem drugačno politično težo.

Pravno so stare obsodbe izbrisane in Stevanović velja za neobsojenega. Iz zgodovine pa dogodki zaradi tega niso izginili. Za predsednika državnega zbora je zato vse težje vprašanje ne samo, kaj se je zgodilo pred leti, temveč tudi, koliko je javnost o človeku, ki je zasedel eno najvišjih funkcij v državi, vedela, preden je nanjo prišel.

Spletno uredništvo