Na gradbeno dovoljenje naj bi investitor z urejeno in popolno vlogo v prihodnje čakal največ 60 dni. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz napoveduje korenit poseg v prakso upravnih enot, pri čemer ne uvaja novega zakonskega roka, temveč želi doseči, da se obstoječa pravila dejansko izvajajo. Ena največjih sprememb bo pri sosedih mejaših: ti naj ne bi bili več avtomatično vključeni v vsak postopek. Če bo načrt deloval, bi to lahko pomenilo precejšen preobrat za investitorje, ki danes na dovoljenja v nekaterih primerih čakajo več let.
Kdor je v Sloveniji gradil hišo ali se lotil večje investicije, dobro pozna težavo. Pot do gradbenega dovoljenja se lahko začne z meseci pridobivanja različnih mnenj, nadaljuje z dopolnjevanjem dokumentacije in konča s postopkom pred upravno enoto, ki se zaradi vključevanja stranskih udeležencev, pritožb ali upravnih sporov lahko še dodatno zavleče.
Arhitektka Sandra Šterpin je za 24UR povedala, da investitorji oziroma projektanti že pred postopkom na upravni enoti čakajo na različna mnenja občin in drugih pristojnih institucij, nato pa naj bi po potrditvi popolne vloge začel teči 60-dnevni rok za izdajo gradbenega dovoljenja. Sama je na gradbeno dovoljenje v najdaljšem primeru čakala dve leti.
Minister Franci Matoz pravi, da obstajajo še precej skrajnejši primeri.
Nekateri čakajo pet let ali več
Po Matozovih besedah so znani postopki, pri katerih se je na pravnomočno gradbeno dovoljenje čakalo tudi pet let ali več. Ministrstvo kot enega od razlogov izpostavlja dosedanjo prakso avtomatičnega vključevanja sosedov mejašev med stranske udeležence.
Prav tu želi vlada narediti največji rez. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor uskladilo enotno razlago druge alineje drugega odstavka 48. člena Gradbenega zakona. Po njej naj bi beseda »lahko« pomenila, da se sosed mejaš v postopek vključuje izjemoma in ne avtomatično.
To ne pomeni, da bodo sosedje izgubili možnost zaščititi svoje pravice. Če bo predvidena gradnja lahko vplivala na njihove pravice oziroma pravne koristi in bodo za sodelovanje izkazali ustrezen pravni interes, bodo lahko sodelovali v postopku. Ne bo pa več dovolj že samo dejstvo, da je nekdo lastnik sosednje parcele.
Matoz: Velik del pritožb je neutemeljen
Matoz je precej kritičen do dosedanje prakse. Po njegovih navedbah je analiza pokazala, da so sosedje mejaši v 70 do 80 odstotkih primerov vlagali neutemeljene pritožbe. Ministrstvo opozarja tudi na primere, ko so se postopki nadaljevali z upravnimi spori pred Upravnim sodiščem in se zato vlekli več let. Gre za navedbe ministrstva oziroma ministra, zato jih je treba ločiti od splošne ugotovitve, da je vsako sodelovanje sosedov v postopku neupravičeno.
Na ministrstvu gredo še dlje. Navajajo, da je dolgotrajnost nekaterih postopkov ustvarjala prostor tudi za nedovoljena izsiljevanja, pri katerih naj bi posamezni sosedje od investitorjev zahtevali »odškodnino« v zameno za to, da ne bi vlagali pravnih sredstev.
Za investitorja pa leta čakanja pomenijo tudi povsem konkretne finančne posledice. Vmes se lahko podražijo gradbeni material, delo in financiranje, investicija stoji, pri večjih projektih pa lahko zamik pomeni zelo visoke dodatne stroške.
Toda 60 dni ne pomeni 60 dni od prve ideje do dovoljenja
Pri napovedi je pomembna podrobnost, ki jo lahko ob velikem naslovu hitro spregledamo.
Šestdesetdnevni cilj se nanaša na obdobje od popolnosti vloge, ne na celotno pot investitorja do gradbenega dovoljenja.
Pred tem je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo in pridobiti potrebna mnenja. Šterpinova opozarja, da lahko projektanti že na tej stopnji čakajo več mesecev. Hitrejše odločanje upravnih enot zato samo po sebi ne bo rešilo vseh ozkih grl slovenskega sistema umeščanja in dovoljevanja gradenj.
Lahko pa odpravi enega od pomembnih razlogov, zaradi katerih se postopki po oddaji popolne vloge dodatno zavlečejo.
V enem letu naj bi počistili tudi stare zaostanke
Matoz je pri napovedih zelo konkreten. Ne želi zgolj hitrejšega reševanja novih vlog, temveč napoveduje tudi odpravo obstoječih zaostankov na upravnih enotah.
Njegov cilj je, da bi stare zaostanke odpravili v enem letu, nove popolne vloge pa reševali v največ 60 dneh. Načelniki upravnih enot so bili z novo usmeritvijo že seznanjeni, minister pa je napovedal tudi nadzor nad njenim izvajanjem.
Za investitorje bi bila takšna sprememba lahko zelo pomembna. Predvidljivost postopka je namreč skoraj tako pomembna kot njegova hitrost. Če investitor ve, da bo o popolni vlogi odločeno v določenem roku, lahko precej natančneje načrtuje financiranje, začetek gradnje, izvajalce in druge korake projekta.
Bo 60 dni končno postalo pravilo in ne izjema?
Prvi pravi preizkus novega pristopa bodo upravne enote. Te bodo morale po eni strani postopke pospešiti, po drugi pa še vedno zagotoviti, da ljudje, katerih pravice ali pravne koristi bi gradnja dejansko lahko prizadela, ne bodo ostali brez možnosti sodelovanja.
Prav tu bo treba iskati ravnotežje. Predolgi postopki lahko povzročajo veliko gospodarsko škodo in negotovost, vendar hitrost ne sme iti na račun pravne varnosti.
Matoz kljub temu napoveduje zelo jasen cilj: konec večletnega čakanja in odločitev o popolni vlogi v največ 60 dneh.
Če bo nova praksa dejansko delovala, bo to za številne investitorje velika sprememba. Če pa se bodo zamude zgolj preselile v druge dele postopka – denimo v pridobivanje mnenj ali poznejše pravne spore – bo šestdesetdnevni rok precej manj revolucionaren, kot se sliši danes.
Pravi prelom zato ne bo nova številka na papirju. Prelom bo šele, če bo investitor s popolno vlogo lahko dejansko računal, da bo odgovor upravne enote dobil v 60 dneh.
Spletno uredništvo
