Rusija obtožuje Norveško piratstva zaradi zasega ladje na Arktiki
Napetosti med Rusijo in Norveško so se zaostrile, potem ko so norveške oblasti na arktičnem otočju Svalbard zasegle rusko raziskovalno ladjo Profesor Molčanov. V sredini tedna je na zahtevo ukrajinske energetske družbe Naftogaz potekal zaseg, kar je povzročilo ogorčen odziv Moskve. Rusija je obtožila Oslo piratstva in na pogovor poklicala norveško veleposlanico.
Razlogi za zaseg ladje
Zaseg ladje Profesor Molčanov temelji na odločbi stalnega arbitražnega sodišča v Haagu iz leta 2023. Sodišče je odločilo, da mora Rusija Naftogazu plačati okoli 4,2 milijarde dolarjev odškodnine zaradi zasega njegovega premoženja na Krimskem polotoku po priključitvi leta 2014. Na osnovi te odločitve je norveško okrožno sodišče dovolilo zaseg ladje, ki bo do nadaljnjega ostala v pristanišču rudniškega naselja Barentsburg.
Odziv Naftogaza in Rusije
Izvršni direktor Naftogaza, Sergij Fedorenko, je norveško dejanje opisal kot “pomemben korak k ponovni vzpostavitvi pravičnosti” glede na ruski zaseg premoženja ukrajinskih podjetij. Poudaril je, da bodo nadaljevali z iskanjem ruskega premoženja po svetu, dokler Moskva ne izplača celotne odškodnine.
Na drugi strani je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva obsodila zaseg ladje in ga označila za “ugrabitev”. Zahod je obtožila uzakonitve piratstva, zunanje ministrstvo v Moskvi pa je izrazilo “odločen protest” norveški veleposlanici Heidi Olufsen. Rusija zahteva takojšnjo izpustitev ladje in meni, da gre za politično motivirano kršitev mednarodnega prava.
Pomembnost ladje za ruske naselbine
Profesor Molčanov je plula iz Murmanska proti ruskemu rudarskemu naselju Barentsburg. Na krovu so bili osebje rudarskega podjetja Arktikugol, znanstveniki ter zaloge hrane. Zaradi norveških sankcij, uvedenih po ruski invaziji na Ukrajino, je ladja edina, ki zagotavlja oskrbo za ruske naselbine na Svalbardu, čeprav je prvenstveno namenjena raziskavam.
Sporazum na Svalbardu
Arktično otočje Svalbard je od leta 1925 norveško in leži med severnim tečajem ter celinsko Evropo. Na otočju velja sporazum iz leta 1920, ki državam pogodbenicam daje enakopravno pravico do izkoriščanja tamkajšnjih naravnih virov. Kljub temu morajo vsi tuji državljani in podjetja na otočju spoštovati norveške zakone, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Spletno uredništvo
