Evropa pred težko zimo: Zaloge plina na kritični meji
Evropa se sooča z zaskrbljujočo situacijo, saj so zaloge zemeljskega plina konec avgusta dosegle le 63 odstotkov kapacitet, kar je najmanj v zadnjih trinajstih letih. Takšne razmere predstavljajo potencialno grožnjo, saj hladnejše vreme lahko povzroči nenaden skok povpraševanja in s tem dvig cen energije. Trenutno povprečje zalog v preteklih letih je znašalo okoli 80 odstotkov, kar je bistveno več kot letošnje številke. Če se trenutni trend nadaljuje, lahko pričakujemo najnižje zaloge ob začetku zime po letu 2013, poroča Guardian.
Analitiki opozarjajo, da nižje zaloge povečujejo možnost večjih nihanj cen. Dolgotrajna obdobja hladnega vremena ali manj vetrov bi lahko dodatno znižala proizvodnjo električne energije iz vetrnih virov, kar bi povečalo porabo plina. V Evropi sicer ne pričakujejo fizičnega pomanjkanja plina, a so cene že zdaj glavna skrb. Referenčna cena zemeljskega plina je v zadnjih tednih presegla 68 evrov za megavatno uro, kar je najvišja vrednost v treh letih in več kot dvakrat več kot na začetku leta.
Vpliv razmer na Bližnjem vzhodu
Na počasnejše polnjenje evropskih skladišč znatno vplivajo tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Motnje v izvozu nafte in plina iz Perzijskega zaliva so zmanjšale količino dobav, kar pomeni, da se bodo evropski kupci morali boriti za utekočinjen zemeljski plin z azijskimi, ko bodo temperature padle. Analitiki pri Goldman Sachs ocenjujejo, da brez ponovne vzpostavitve izvoza plina z Bližnjega vzhoda evropska referenčna cena ne bo padla pod 100 evrov za megavatno uro, kar je potrebna cena za privabljanje dodatnih pošiljk na trg.
Razmere se med državami članicami precej razlikujejo. Medtem ko sta Italija in Poljska že napolnili skladišča nad 80 odstotkov, je Nemčija, ki ima največ skladiščnih zmogljivosti v Evropi, približno na polovici. Skladišča v Belgiji in na Nizozemskem, ki sta ključni za oskrbo britanskega trga, so polna le 51 oziroma 45 odstotkov. Poletje je bilo na evropskem trgu relativno mirno, saj so trgovci pričakovali izboljšanje razmer in ponovno vzpostavitev izvoza prek Hormuške ožine. Ker tega v kratkem ne pričakujejo, se je zaskrbljenost glede zimske oskrbe v zadnjih dneh znatno povečala.
Po Guardianu bo ključno, koliko plina bo Evropa uspela zagotoviti pred začetkom kurilne sezone in kako mrzla bo zima. Hladnejše vreme bi ob nizkih zalogah lahko hitro povečalo povpraševanje in posledično pritisnilo na cene energije.
Spletno uredništvo
