Davčna reforma prinaša višje neto plače: Nekateri bi lahko vsak mesec prejeli več kot 100 evrov več
Predlog obsežne davčne reforme, ki nastaja v okviru Strateškega sveta za gospodarstvo, bi lahko že leta 2027 občutno povečal neto plače zaposlenih. Po prvih izračunih bi posamezniki glede na višino dohodka vsak mesec prejeli od približno 50 do več kot 100 evrov višjo plačo, hkrati pa bi reforma povzročila tudi velik izpad prihodkov v državnem proračunu.
Predlagane spremembe so še v fazi priprave, vendar že zdaj odpirajo pomembna vprašanja. Kako bodo nižji davki vplivali na zaposlene? Kdo bo pokril izpad prihodkov? In ali lahko država ob že zdaj visokem proračunskem primanjkljaju prenese tako obsežno davčno razbremenitev?
Nižja dohodnina in višja splošna olajšava
Predlog reforme pripravlja fokusna skupina za davke, ki deluje v okviru Strateškega sveta za gospodarstvo pod vodstvom Marka Lotriča. Med ključnimi ukrepi je znižanje prve dohodninske stopnje s sedanjih 16 na 10 odstotkov, s čimer bi bili najbolj razbremenjeni zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki.
Poleg tega predlog predvideva zvišanje splošne dohodninske olajšave s sedanjih 5.551,93 evra na 7.000 oziroma celo 8.000 evrov. Višja olajšava pomeni, da bi bil večji del dohodka oproščen obdavčitve, posledično pa bi zaposleni vsak mesec prejeli višjo neto plačo.
V razpravah je tudi možnost ukinitve najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda, pa tudi znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, čeprav o tem dokončnih odločitev še ni.
Koliko več bi ostalo zaposlenim?
Po trenutno znanih izračunih bi zaposleni z bruto plačo okoli 2.000 evrov mesečno po reformi prejel med 80 in približno 102 evroma višjo neto plačo. Na letni ravni bi to pomenilo od približno 960 do več kot 1.200 evrov dodatnega razpoložljivega dohodka.
Koristi bi občutili tudi bolje plačani zaposleni. Pri bruto plači 5.000 evrov bi letna davčna razbremenitev po sedanjih predlogih znašala med približno 1.060 in 1.390 evri.
Natančni učinki bodo sicer odvisni od končne različice reforme, saj finančni izračuni še niso zaključeni.
Velik izpad prihodkov za državo
Ob višjih neto plačah pa se odpira tudi vprašanje financiranja reforme. Prvi izračuni kažejo, da bi lahko spremembe povzročile izpad javnofinančnih prihodkov v višini od 800 milijonov do več kot milijarde evrov letno.
To ni zanemarljiv znesek. Že veljavni državni proračun za leto 2026 namreč predvideva primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov, zato bi davčna razbremenitev predstavljala dodatno breme za javne finance, če država ne bi našla novih virov prihodkov ali zmanjšala porabe.
Prav vprašanje pokritja izpada prihodkov bo po mnenju številnih ekonomistov eno ključnih pri nadaljnji pripravi reforme.
Na mizi tudi nižji davek za podjetja
Del razprav se nanaša tudi na znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, ki trenutno znaša 22 odstotkov. Končna stopnja še ni določena, vendar bi morebitno znižanje pomenilo dodatno razbremenitev gospodarstva.
Hkrati pa bi to pomenilo še večji izpad proračunskih prihodkov. Finančna uprava Republike Slovenije je namreč samo v prvi polovici letošnjega leta iz tega davka pobrala več kot 1,056 milijarde evrov, zato bi lahko že manjša sprememba stopnje pomembno vplivala na prihodke državnega proračuna.
Predlagatelji računajo na večjo gospodarsko aktivnost
Zagovorniki reforme poudarjajo, da nižji davki praviloma povečajo razpoložljivi dohodek prebivalcev, kar lahko spodbudi potrošnjo, investicije in gospodarsko rast. Po njihovem mnenju bi se lahko del izpada prihodkov zato sčasoma povrnil skozi višjo gospodarsko aktivnost.
Kritiki pa opozarjajo, da takšni učinki niso samoumevni in da bo morala država jasno predstaviti, kako namerava nadomestiti morebitni izpad prihodkov, ne da bi pri tem ogrozila financiranje javnih storitev.
Davčna reforma za zdaj ostaja v fazi priprave. Prvi podrobnejši finančni izračuni naj bi bili pripravljeni do konca septembra, šele nato pa bo znano, katere rešitve bodo dejansko vključene v predlog, ki bo romal v vladno in nato še parlamentarno obravnavo.
Spletno uredništvo
