Ste mislili, da je najhujše mimo? Meteorologi imajo drugačno napoved

Čeprav je prehod hladne fronte v večjem delu Slovenije nekoliko znižal temperature in prinesel nekaj prepotrebne osvežitve, meteorologi opozarjajo, da vročinskega vala še ni mogoče odpisati. Po njihovih ocenah gre najverjetneje le za kratkotrajno prekinitev najbolj izrazite vročine, že v prihodnjih dneh pa se bo ozračje znova začelo segrevati.

Po besedah meteorologa Agencije RS za okolje (ARSO) Branka Gregorčiča se lahko celo zgodi, da se tretji letošnji vročinski val po strogih meteoroloških merilih sploh ni prekinil. Če se bo povprečna dnevna temperatura obdržala nad pragom 24 stopinj Celzija, bo vročinski val trajal vse do sredine avgusta. Če pa bi se zaradi nekaj desetink stopinje vendarle prekinil, bi lahko že od nedelje govorili o začetku četrtega letošnjega vročinskega vala.

Letos že tretji vročinski val, a to ni več izjema

Slovenija je letos doživela že tri vročinske valove – junija, julija in zdaj še avgusta. Gregorčič poudarja, da takšno zaporedje v zadnjih desetletjih ni več nič neobičajnega. Po njegovih besedah je pomembneje od samega števila vročinskih valov njihovo trajanje in intenzivnost, saj lahko nekajdnevna osvežitev pomeni le kratko prekinitev sicer dolgotrajnega obdobja nadpovprečne vročine.

Čeprav bodo temperature v prihodnjih dneh nekoliko nižje in se bodo večinoma gibale okoli 30 stopinj Celzija, bo povprečna dnevna temperatura še vedno ostala dovolj visoka, da meteorološki pogoji za vročinski val morda ne bodo prenehali.

Vročina letos ni prizadela vseh območij enako

Za razliko od nekaterih preteklih let se letos najbolj vroča območja niso ves čas nahajala na istem delu Slovenije. Kot pojasnjuje Gregorčič, so se težišča vročine med posameznimi obdobji spreminjala.

Najprej so bile najvišje temperature v zahodni in osrednji Sloveniji, nato se je najbolj segrel vzhodni del države, zdaj pa se je vročina ponovno izraziteje okrepila na zahodu in v osrednji Sloveniji. Prav zato je težko določiti eno samo območje, ki bi bilo skozi ves vročinski val najbolj obremenjeno.

Tudi noči postajajo vse bolj tropske

Vse večjo težavo predstavljajo tudi visoke nočne temperature. Število tako imenovanih tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, se v Sloveniji v zadnjih desetletjih občutno povečuje.

Tokrat po Gregorčičevih besedah največjih težav ni povzročala visoka zračna vlaga, temveč veter, ki ponoči ni omogočil dovolj učinkovitega ohlajanja zraka pri tleh.

Kot posebej zanimiv primer izpostavlja Roglo, kjer so tri zaporedna jutra izmerili temperaturo nad 20 stopinj Celzija. Po njegovih besedah se kaj takšnega v zgodovini meritev najverjetneje še ni zgodilo, kar dodatno potrjuje, kako izrazito se spreminjajo podnebne razmere tudi v Sloveniji.

Ob tem opozarja še na en zgovoren podatek – poletja so danes v povprečju tri do štiri stopinje Celzija toplejša kot v drugi polovici prejšnjega stoletja, slovensko ozračje pa se segreva hitreje od svetovnega povprečja.

Ohladitev bo le kratkotrajna

Današnja oslabljena hladna fronta je sicer prinesla nekaj osvežitve, vendar ta po napovedih meteorologov ne bo trajala dolgo. V severnem delu Slovenije so se zaradi dotoka hladnejšega atlantskega zraka pojavile krajevne plohe in nevihte, medtem ko je bilo padavin na jugu precej manj.

Najmanj se je sprememba vremena poznala na Primorskem, kjer so temperature kljub prehodu fronte ostale okoli 34 stopinj Celzija. Že od nedelje naprej se bo ozračje ponovno začelo segrevati, sredi prihodnjega tedna pa bi se lahko najvišje dnevne temperature znova približale 35 stopinjam Celzija. Po trenutnih napovedih bo zelo toplo vse do prazničnega 15. avgusta.

Meteorologi sicer opozarjajo, da so dolgoročne vremenske napovedi vedno povezane z določeno stopnjo negotovosti, vendar trenutni izračuni kažejo, da bi lahko izrazitejšo spremembo vremena in obilnejše padavine dočakali šele po sredini avgusta.

Suša se vse bolj pozna tudi na rekah in podzemni vodi

Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin ne vplivata le na počutje ljudi, temveč vse bolj spreminjata tudi vodne razmere po državi. Hidrolog Andrej Golob opozarja, da je vodnatost rek po Sloveniji nizka in še naprej upada.

Po njegovih besedah so razmere primerljive z najbolj sušnimi leti zadnjih desetletij, kot so bila leta 1993, 2003 in 2022. Podoben trend opažajo tudi pri podzemnih vodah, kjer se posledice sušnih obdobij običajno pokažejo z nekaj zamika. Gladine podzemne vode se znižujejo, zato strokovnjaki pozivajo k preudarni porabi pitne vode, saj obilnejših padavin za zdaj ni na vidiku.

Zakaj sta letos posebej ogroženi Mura in Drava?

Med območji, kjer so razmere trenutno najbolj zahtevne, hidrologi izpostavljajo porečji Mure in Drave. Pretoki na obeh rekah so med najnižjimi v primerjalnem obdobju, vendar vzrok ni le letošnja suša.

Pomemben dejavnik je bila tudi pretekla zima z nadpovprečno skromno snežno odejo. Prav taljenje snega namreč običajno še dolgo v pomlad in zgodnje poletje napaja obe reki. Ker je bilo letos snega bistveno manj, je bil tudi dotok vode občutno manjši, posledice pa se zdaj kažejo v izjemno nizkih pretokih.

Čeprav je trenutna osvežitev nekoliko omilila najbolj izrazito vročino, strokovnjaki opozarjajo, da razmere ostajajo resne. Tako vreme kot vodne razmere kažejo, da poletje še ni reklo zadnje besede. Vročinski val se po meteoroloških merilih morda sploh še ni končal, na izrazitejšo ohladitev in obilnejše padavine pa bo po trenutnih napovedih treba počakati vsaj do druge polovice avgusta.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska