Vročinski val skoraj dosegel mejo: V NEK so morali ukrepati zaradi segrevanja Save

Vročinski val, ki je konec junija zajel Slovenijo, ni predstavljal izziva le za ljudi, temveč tudi za eno najpomembnejših energetskih naprav v državi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) se je zaradi visokih temperatur in nizkega pretoka reke Save povsem približala okoljskim omejitvam glede segrevanja reke, zato je morala vključiti hladilne stolpe, da bi zmanjšala toplotno obremenitev vodotoka.

Čeprav elektrarna tudi v najbolj vročih dneh ni kršila pogojev okoljevarstvenega soglasja in je ves čas obratovala s polno močjo, dogajanje znova odpira vprašanje, kako bodo podnebne spremembe vplivale na proizvodnjo električne energije v prihodnjih letih.

Zakaj jedrska elektrarna sploh potrebuje reko?

Marsikdo ob omembi jedrske elektrarne najprej pomisli na jedrski reaktor, gorivne elemente in proizvodnjo elektrike, manj znano pa je, da je za njeno delovanje ključnega pomena tudi voda.

Jedrska elektrarna namreč deluje podobno kot termoelektrarna. Toplota, ki nastaja v reaktorju, segreva vodo in ustvarja paro, ta pa poganja turbine, ki proizvajajo električno energijo. Ko para opravi svoje delo, jo je treba ohladiti in ponovno utekočiniti, da se lahko vrne v sistem.

Pri tem ima pomembno vlogo reka Sava. V tako imenovanem terciarnem hladilnem krogu elektrarna črpa savsko vodo, z njo odvaja odvečno toploto iz sistema in jo nato vrača nazaj v reko. Ker je voda po procesu nekoliko toplejša, mora elektrarna strogo upoštevati okoljske omejitve, ki varujejo rečni ekosistem.

Okoljska pravila so zelo stroga

Delovanje Nuklearne elektrarne Krško ureja okoljevarstveno soglasje, izdano leta 2023, ki natančno določa, koliko se lahko Sava zaradi delovanja elektrarne segreje.

Najpomembnejši omejitvi sta dve. Dnevna povprečna temperatura Save na mestu, kjer se voda iz elektrarne popolnoma premeša z rečno vodo, ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Hkrati se reka v tej točki v dnevnem povprečju ne sme segreti za več kot tri stopinje glede na svojo naravno temperaturo pred odvzemom vode za hlajenje.

Takšne omejitve niso namenjene delovanju elektrarne, temveč zaščiti rečnega ekosistema. Višje temperature vode namreč zmanjšujejo količino raztopljenega kisika, kar lahko ogrozi ribe, druge vodne organizme in celotno naravno ravnovesje v reki.

Junijski vročinski val je bil velik preizkus

Prav konec junija so bile razmere izjemno zahtevne. Zaradi dolgotrajne vročine in nizkega pretoka Save se je temperatura reke nevarno približala dovoljeni meji.

Na merilnem mestu pod jezom hidroelektrarne Brežice, kjer spremljajo tako imenovano točko popolnega premešanja vode iz elektrarne in Save, so 1. julija opolnoči izmerili temperaturo 27,8 stopinje Celzija. To pomeni, da je bila reka le še dve desetinki stopinje oddaljena od največje dovoljene dnevne povprečne temperature.

Poleg tega je razlika med temperaturo Save pred zajemom vode in temperaturo po vračanju vode iz elektrarne v posameznih urah celo presegla tri stopinje Celzija. Prav ta podatek je sprožil vprašanja, ali se je elektrarna že znašla na meji dovoljenega.

NEK: Omejitve nismo prekoračili

Iz Nuklearne elektrarne Krško poudarjajo, da kljub zahtevnim razmeram okoljevarstvenega soglasja niso kršili.

Ob visokih temperaturah in zmanjšanem pretoku Save so postopoma vključili hladilne stolpe, ki s pomočjo okoliškega zraka dodatno ohlajajo vodo, preden se ta vrne v reko. Tako zmanjšajo njeno temperaturo in posledično tudi vpliv na okolje.

V elektrarni pojasnjujejo, da uporaba hladilnih stolpov nekoliko zmanjša učinkovitost proizvodnje električne energije, saj povečajo lastno porabo elektrarne in nekoliko zmanjšajo termodinamični izkoristek sistema. Kljub temu je tak ukrep nujen, kadar se razmere približajo okoljskim omejitvam.

V času junijskega vročinskega vala je NEK ves čas obratoval s polno močjo.

ARSO in ministrstvo: Odločilno je dnevno povprečje

Podatke o temperaturi Save spremlja tudi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je skupaj z ministrstvom za okolje pojasnila, da elektrarna med vročinskim valom ni presegla dovoljenih meja.

Čeprav je razlika v temperaturi Save v posameznih urah presegla tri stopinje Celzija, okoljevarstveno soglasje določa, da se upošteva dnevno povprečje in ne posamezne urne meritve.

To pomeni, da kratkotrajna višja razlika sama po sebi še ne pomeni kršitve predpisov. Ključno je, da dnevna povprečna temperatura in dnevni povprečni temperaturni prirast ostaneta znotraj dovoljenih meja.

V Franciji so morali jedrske elektrarne celo ustaviti

Da težava ni značilna le za Slovenijo, kažejo tudi dogodki drugod po Evropi.

Francija je med letošnjim julijskim vročinskim valom zaradi zaščite rečnih ekosistemov začasno ustavila tri jedrske elektrarne ob rekah Garona, Rona in Meuse. Pri osmih drugih elektrarnah pa so morali zmanjšati proizvodnjo električne energije.

Razlog ni bil tehnična okvara, ampak zaščita narave. Ker so bile reke že zaradi vročine izjemno tople in je bil njihov pretok zmanjšan, dodatno segrevanje vode ne bi bilo več sprejemljivo z okoljskega vidika.

Dogajanje kaže, da bodo vročinski valovi vse pogosteje predstavljali izziv tudi za energetske sisteme, ki so odvisni od rek.

Podnebne spremembe prinašajo nove izzive

V Nuklearni elektrarni Krško poudarjajo, da so letošnje razmere pokazale, kako močno podnebne spremembe vplivajo tudi na proizvodnjo električne energije.

Kot eno od dolgoročnih rešitev omenjajo širitev sistema hladilnih stolpov z dodatnimi hladilnimi celicami, ki bi omogočile še učinkovitejše hlajenje vode in manjšo obremenitev Save tudi med najhujšimi vročinskimi valovi.

Poleg vročine se elektrarna pripravlja tudi na druge posledice podnebnih sprememb. V zadnjih letih so nadgradili strelovodno zaščito, ki po navedbah NEK omogoča zaščito pred izjemno močnimi udari strel, kakršni se na tem območju pojavijo le enkrat v približno 10.000 letih. Okrepili so tudi zaščito pred točo, saj je ta zaradi vse pogostejših neurij vse večje tveganje za energetsko infrastrukturo.

Letošnji vročinski val je tako pokazal, da prihodnji izzivi jedrskih elektrarn ne bodo povezani le z varno proizvodnjo električne energije, temveč tudi s prilagajanjem vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram. Prav ravnovesje med zanesljivo oskrbo z elektriko in varovanjem okolja bo v prihodnjih desetletjih postajalo vse pomembnejši del njihovega delovanja.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska