Evropa se tali pod rekordno vročino: Hrvaška podrla zgodovinski rekord, najhuje šele prihaja

Evropa se sooča z enim najintenzivnejših vročinskih valov zadnjih let. Že konec junija temperature na številnih območjih dosegajo vrednosti, ki so bile nekoč značilne predvsem za vrhunec poletja, meteorologi pa opozarjajo, da najbolj vroči dnevi še prihajajo.

Hrvaško mesto Senj je v petek, 26. junija, postalo simbol novega vremenskega ekstrema. Termometri so pokazali kar 38,9 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura, kadarkoli izmerjena v tem mestu in hkrati nov junijski rekord.

Toda Senj ni osamljen primer. Vročinski val zajema velik del južne in zahodne Evrope ter se postopoma širi proti vzhodu. V prihodnjih dneh bo vročina dosegla tudi Slovenijo, kjer meteorologi napovedujejo temperature do 39 stopinj Celzija.

Rekordi padajo po vsej Hrvaški

Po podatkih Hrvaškega državnega hidrometeorološkega zavoda (DHMZ) je Senj prejšnji junijski rekord presegel za več kot eno stopinjo. Izjemno vroče je bilo tudi drugod po državi.

V Bakru so izmerili 37 stopinj Celzija, rekordne temperature pa so beležili tudi v Kninu, Zadru, Reki, na Rabu in v Splitu. Večji del Hrvaške je zaradi ekstremne vročine pod rdečim vremenskim opozorilom, ki pomeni zelo veliko nevarnost za zdravje ljudi.

Meteorologi opozarjajo, da bi lahko že v prihodnjih dneh padli novi temperaturni rekordi, saj se vroč zrak iz severne Afrike še naprej pomika proti Balkanu in srednji Evropi.

Tudi Slovenija čaka vrhunec vročinskega vala

Podobno vremensko dogajanje čaka tudi Slovenijo.

Po napovedih meteorologov se bodo temperature v prihodnjih dneh po nižinah gibale med 34 in 39 stopinjami Celzija. To pomeni, da se bomo nevarno približali junijskemu rekordu, ki znaša 38,4 stopinje Celzija in je bil izmerjen lani v Dobličah pri Črnomlju.

Absolutni temperaturni rekord v Sloveniji sicer ostaja 40,8 stopinje Celzija, ki so jih avgusta 2013 izmerili na letališču Cerklje ob Krki.

Če bodo napovedi držale, bi lahko letošnji junij postal eden najtoplejših, odkar potekajo meritve.

Vročina ni več izjema, ampak nova realnost

Podnebni strokovnjaki že več let opozarjajo, da vročinski valovi niso več redki vremenski pojavi, temveč postajajo vse pogostejši, daljši in intenzivnejši.

V zadnjih desetletjih Evropa beleži rekord za rekordom. Lani je bila celina ponovno med najhitreje segrevajočimi se območji na svetu, posebej izrazite pa so spremembe prav v sredozemskem prostoru, kamor spadata tudi Hrvaška in velik del Slovenije.

Višje temperature pomenijo več kot le neprijetno vročino. Povečujejo nevarnost gozdnih požarov, obremenjujejo elektroenergetske sisteme, vplivajo na kmetijstvo, zmanjšujejo količino razpoložljive vode in predstavljajo vse večje tveganje za zdravje ljudi.

Najbolj ogroženi so starejši in kronični bolniki

Zdravniki opozarjajo, da ekstremna vročina najbolj prizadene starejše, majhne otroke, nosečnice ter ljudi s srčno-žilnimi, dihalnimi in drugimi kroničnimi boleznimi.

Visoke temperature povečujejo tveganje za dehidracijo, vročinsko izčrpanost in vročinski udar, ki je lahko življenjsko ogrožajoče stanje.

Posebno previdni morajo biti tudi delavci na prostem ter vsi, ki se v najbolj vročem delu dneva ukvarjajo s športom ali težjimi fizičnimi opravili.

Kako se zaščititi pred vročino?

Strokovnjaki svetujejo, da se med 10. in 17. uro izogibamo neposrednemu soncu, pijemo dovolj vode in nosimo lahka, svetla oblačila.

Prostore je priporočljivo zračiti zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, čez dan pa jih senčiti z roletami ali zavesami. Posebno pozornost je treba nameniti starejšim sorodnikom in sosedom, ki pogosto najtežje prenašajo dolgotrajno vročino.

Pomembno opozorilo velja tudi za voznike – otrok ali hišnih ljubljenčkov nikoli ne smemo puščati v parkiranem avtomobilu, saj lahko temperatura v vozilu že v nekaj minutah naraste na življenjsko nevarne vrednosti.

Je to šele začetek poletja?

Čeprav se je poletje šele dobro začelo, meteorološki modeli nakazujejo, da bi lahko bilo letošnje poletje nadpovprečno vroče.

To pomeni, da vročinski val, ki ga doživljamo te dni, morda ni osamljen dogodek, ampak uvod v poletje, v katerem bodo obdobja ekstremne vročine postajala vse pogostejša.

Rekordi, ki so bili še pred nekaj leti nekaj izjemnega, postajajo skoraj vsakoletna realnost. Zato strokovnjaki opozarjajo, da bo prilagajanje na vse bolj vroče poletje eden največjih izzivov prihodnjih let – tako za posameznike kot za mesta, zdravstvo in celotno družbo.

Spletno uredništvo