Šutarjev zakon: Aktivacija brez stabilnosti in ustavna tveganja
Na nedavnem kongresu kazenskega prava in kriminologije, ki ga je organiziral Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti v sodelovanju s fakulteto, so strokovnjaki razpravljali o učinkih tako imenovanega Šutarjevega zakona.
Ta zakon, sprejet po tragičnem dogodku v Novem mestu, kjer je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar, je sprožil številne polemike. Predsednik strokovnega sveta vlade za evalvacijo zakona, Branko Lobnikar, je opozoril na ustavna tveganja in institucionalne obremenitve, ki jih prinaša zakon, medtem ko hkrati ne odpravlja strukturnih vzrokov revščine.
Nezaželeni učinki zakona
Branko Lobnikar, ki je profesor na fakulteti za varnostne vede, je poudaril, da je Šutarjev zakon sicer aktiviral delovanje institucij in izboljšal medresorsko koordinacijo, ki je bila prej neurejena. Vendar pa zakon prinaša več negativnih posledic. Med najpomembnejšimi je izpostavil ustavna tveganja, kot je možnost izvršbe na denarno socialno pomoč za tiste, ki imajo vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov v zadnjih dveh letih. Ustavno sodišče je ta člen začasno zadržalo, kar kaže na resnost teh tveganj.
Socialna tveganja in administrativno breme
Lobnikar je opozoril tudi na odnosno-socialna tveganja do romske skupnosti. Zakon pretežno vpliva na to skupnost, saj vključuje določbe o izplačevanju denarne socialne pomoči, programih javnih del, sofinanciranju občin z romskimi naselji in prostorski umestitvi varnostno tveganih območij. Poleg tega zakon povečuje administrativno breme za centre za socialno delo in policijo, ki že tako delujejo s kadrovskimi omejitvami.
Kritike pravnih strokovnjakov
Na kongresu so se oglasili tudi drugi pravni strokovnjaki, ki so izrazili kritiko zakona. Barbara Rajgelj, predavateljica s fakultete za družbene vede in članica Pravne mreže za varstvo demokracije, je poudarila, da zakon prinaša potencialne kršitve človekovih pravic, predvsem socialnih, ter preširoka policijska pooblastila. Rajgelj je dejala, da denarna socialna pomoč ni privilegij, temveč osnovna eksistenca, in predlagala, da bi se socialna pomoč razdelila na dva dela, pri čemer bi bil razpoložljivi del v določenih primerih lahko predmet posegov.
“Denarna socialna pomoč ni privilegij, to je res eksistenca,” je poudarila Barbara Rajgelj.
Upokojeni profesor kazenskega prava, Zvonko Fišer, je zakon označil za “najnižjo točko slovenske kazenske zakonodaje”. Poudaril je, da določbe zakona ne prispevajo k zagotavljanju javne varnosti, in izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vpliva strokovnjakov na zakon, ki je bil sprejet v naglici. Fišer je opozoril na problematično kakovost zakonov, ki posegajo na številna področja, kar je označil za zlorabo prava.
Zaključek evalvacije zakona
Po besedah Branka Lobnikarja je evalvacija zakona potekala v petih delovnih skupinah in je v zaključni fazi. Lobnikar je poudaril, da je zakon ustvaril dodatno administrativno breme za socialne in policijske institucije, kar še dodatno otežuje njihovo delo.
Na koncu kongresa so se strokovnjaki strinjali, da Šutarjev zakon, kljub aktivaciji institucij, ni prinesel stabilizacije, kar je bilo njegovo prvotno poslanstvo.
Spletno uredništvo
