Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je prevzel nalogo preverjanja obtožb o domnevnih poskusih podkupovanja poslancev stranke Resnica. Po navedbah Generalne policijske uprave je policija začela preiskovati te obtožbe na podlagi javnih objav in informacij s socialnih omrežij, da bi ugotovila, ali obstajajo razlogi za sum kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Policija je že zavarovala dokaze in stopila v stik z osebami, ki bi lahko prispevale koristne informacije, so navedli za STA.
Specializirani Nacionalni preiskovalni urad, ki deluje znotraj Uprave kriminalistične policije, obravnava zahtevnejše primere, kot so gospodarska kriminaliteta, korupcija in druga kompleksna kazniva dejanja. To pomeni, da bo ta urad ugotavljal, ali javne navedbe presegajo zgolj politične trditve in kažejo na konkretne znake kaznivih dejanj. Preiskava bo skušala odgovoriti na osnovna vprašanja: kdo naj bi ponudbo dal, komu, kdaj, prek koga, v kakšni obliki in za katero parlamentarno ravnanje. Če teh podatkov ni, lahko ostane zadeva pri preverjanju navedb. Če pa bodo navedbe podprte z dokazi, kot so sporočila, priče, posnetki ali dokumenti, se lahko postopek nadaljuje intenzivneje.
Obtožbe o sedemmestnih zneskih
Obtožbe so prišle v javnost po pobudi vodje poslanske skupine Resnica, Katje Kokot, ki jo je naslovila na predsednika državnega zbora in prvaka Resnice, Zorana Stevanovića. Kokotova je v pobudi navedla, da so poskušali nedovoljeno vplivati na poslance Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijiča. Po navedbah stranke naj bi tem poslancem ponujali premoženjske koristi v povezavi z njihovim parlamentarnim delovanjem, pri čemer se omenjajo sedemmestni zneski. V Resnici niso razkrili, kdo naj bi poskušal vplivati na poslance, navedli pa so, da naj bi ponudbe prihajale z levega političnega pola, v ozadju pa naj bi bila tudi nekatera državna podjetja.
Postopek preiskave
Trenutno gre za fazo predkazenskega postopka. Policija po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe razišče dejanske okoliščine in ovadbo skupaj z dokaznimi viri posreduje državnemu tožilcu. Ta lahko ovadbo zavrže, zahteva sodno preiskavo ali vloži neposredno obtožnico, če je zadeva dovolj jasna. V tej fazi lahko policija zbira obvestila, opravlja pogovore z osebami, ki bi lahko kaj vedele, zavaruje dokumentacijo in preverja komunikacijo ali druge sledove, če za to obstajajo zakonski pogoji. V primeru zahtevnejših korupcijskih zadev lahko tožilstvo usmerja delo policije.
Prihodnost preiskave
Časovnica preiskave je odvisna od dokazov, ki jih bodo organi pregona pridobili. Če bodo poslanci predložili konkretne podatke, kot so imena, datumi ali komunikacija, se lahko postopek pospeši. Če pa bodo navedbe ostale splošne ali vezane predvsem na ustne pogovore brez neposrednih dokazov, lahko preiskava traja bistveno dlje. Ključnega pomena bo, ali bodo izjave poslancev vsebovale dovolj konkretnih podatkov za nadaljevanje postopka.
Izjave poslancev in vloga tožilstva
Zoran Stevanović je v državnem zboru sporočil, da je Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani predal podpisane izjave poslancev Resnice z očitki o poskusih podkupovanja. Izjavil je, da so v Resnici svoje opravili že s tem, ko so javno razkrili elemente kaznivih dejanj podkupovanja. NPU bo moral ugotoviti, ali gre za politično obtožbo ali za kazensko relevantne sume. Na Okrožnem državnem tožilstvu so potrdili, da naznanitve suma kaznivega dejanja še niso evidentirali, in dodali, da je za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj pristojno Specializirano državno tožilstvo. Stevanović tudi ni želel razkriti, od kod naj bi prihajali domnevni poskusi vplivanja, niti za katera državna podjetja naj bi šlo, saj ne želi vplivati na postopke organov pregona.
Spletno uredništvo
