Na prvem kolegiju, ki ga je vodil novi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, so se poslanske skupine soočile z napetostmi pri določanju predsedniških mest v odborih. Kolegij, kjer so se srečali vodje poslanskih skupin, je potekal hkrati s posveti vodij pri predsednici republike.
Medtem ko so na dnevnem redu bile predlogi za ustanovitev treh začasnih delovnih teles – odbora za zadeve EU-ja, odbora za zunanjo politiko in skupnega začasnega splošnega odbora – so se pojavile težave pri dodelitvi mest predsednikov in podpredsednikov teh odborov.
Nezadovoljstvo zaradi razdelitve mest
Stranke Svoboda, SD in Levica so izrazile nezadovoljstvo z načinom razdelitve predsedniških mest, saj menijo, da postopek ni sledil ustaljeni praksi. Po njihovem mnenju bi morala biti mesta razdeljena glede na volilni izid. Predlagano je bilo, da SDS prevzame vodenje skupnega odbora in odbora za zunanjo politiko, medtem ko naj bi Svoboda prevzela vodenje odbora za zadeve EU-ja. Vendar pa takšna razporeditev ni bila sprejemljiva za Svobodo, SD, Levico in Vesno.
Na glasovanju je večina podprla predlog, da SDS prevzame vodenje dveh odborov, vendar pa predlog, da Svoboda prevzame odbor za zadeve EU-ja, ni prejel zadostne podpore, saj ga niso podprli niti v Svobodi. Kot je poudarila namestnica vodje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, je razrez začasnih odborov problematičen. Po večinskem mnenju kolegija je mesto predsednika tega odbora pripadlo NSi-ju.
Vodja Levice Luka Mesec je opozoril, da je SDS prejela dve mesti od treh, NSi pa eno, kar po njihovem mnenju ni pravično. Predlagal je prekinitev seje in pripravo novega predloga, ki bi upošteval volilne rezultate. Kljub temu so seje nadaljevale, in poslanske skupine so odločile, da mesto podpredsednika skupnega odbora pripade Svobodi.
Izredni seji v torek in petek
Predlogi za ustanovitev in naloge delovnih teles DZ-ja ter imenovanje predsednikov in podpredsednikov bodo obravnavani na torkovi izredni seji. Kolegij je prav tako določil, da bodo na torkovi seji volili največ dva podpredsednika, saj je trenutno nejasno, katera bo največja opozicijska poslanska skupina. Poslanske skupine imajo čas za predloge do torka zjutraj.
Poleg tega se bo v petek odvijala še ena izredna seja, kjer bodo obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisano Tamaro Kozlovič iz Svobode. Na dnevni red so uvrstili tudi prvo obravnavo predloga zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem iz NSi.
Kritike zaradi sklica kolegija
Kolegij je bil sklican v petek popoldne, hkrati s posveti pri predsednici republike Nataši Pirc Musar. Namestnica vodje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je izrazila nezadovoljstvo nad tem, da je bil kolegij sklican v času, ko so že potekali posveti pri predsednici države. Po njenem mnenju je bilo nespoštljivo sklicati kolegij, ko je bilo že javno znano, da potekajo posveti vodij poslanskih skupin pri predsednici glede oblikovanja koalicije in iskanja novega mandatarja.
Spremembe zakona o vladi, ki jih predlaga Svoboda, vključujejo zmanjšanje števila ministrstev s 20 na 16. Ministrstvo za solidarno prihodnost bi bilo ukinjeno, njegova področja pa bi se pripojila drugim ministrstvom. Cilj teh sprememb je vzpostavitev organizacijske strukture, ki bo zagotavljala večjo operativnost vlade.
V SDS-u so zahtevali sklic izredne seje za pravočasno obravnavo sprememb zakona o vladi, saj menijo, da je jasna in učinkovita ureditev sestave vlade ključna za stabilno delovanje države.
Spletno uredništvo
