Po zadnjih objavljenih podatkih statističnega urada, se je oktobra lani plačna vrzel med spoloma ustavila pri 3,3 odstotka, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 96,7 odstotka povprečne bruto plače za plačano uro moških. Te številke so še posebej pomembne v kontekstu implementacije direktive EU o preglednosti plačil, ki si prizadeva zmanjšati plačne razlike med spoloma.
Povprečna urna postavka in razlike med spoloma
Oktobra je povprečna bruto plača za plačano uro znašala 13,92 evra. Moški so v povprečju prejemali 14,13 evra na uro, medtem ko so ženske zaslužile 13,67 evra. To pomeni, da so moški v povprečju zaslužili nekoliko več na uro kot njihove ženske kolegice, pri čemer je razlika znašala 3,3 odstotka.
V številnih sektorjih so bile oktobra lani povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Največje razlike so bile opažene v rudarstvu, kjer so ženske zaslužile 22,5 odstotka manj kot moški, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih z 22,2 odstotka razlike ter v zdravstvenem in socialnem varstvu, kjer je razlika znašala 17,2 odstotka.
Kje ženske zaslužijo več kot moški?
Zanimivo je, da so statistiki zaznali tudi primere, kjer ženske v povprečju zaslužijo več od moških. Tako je v prevozu in skladiščenju, kjer ženske zaslužijo 11,6 odstotka več, v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter saniranju okolja z 11 odstotki več, ter v gradbeništvu, kjer znaša negativna plačna vrzel 8,9 odstotka v korist žensk.
Povprečna mesečna bruto plača za zaposlene pri pravnih in fizičnih osebah je bila 2519,20 evra. Moški so v povprečju prejemali 2580,51 evra, ženske pa 2445,30 evra. Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je znašala 2139,31 evra – pri moških 2189,62 evra, pri ženskah pa 2076,59 evra.
Polovica zaposlenih je prejela mesečno bruto plačo nižjo od 2139,31 evra. Po drugi strani je desetina zaposlenih zaslužila več kot 4142,49 evra, en odstotek pa več kot 8119,99 evra mesečne bruto plače.
Neto plače in starostne razlike
V povprečju so zaposleni mesečno prejeli 1580,30 evra neto plače. Moški so zaslužili 1611,52 evra, ženske pa 1542,67 evra. Najnižja povprečna mesečna neto plača je bila izplačana mladim v starostni skupini 15–24 let, ki je znašala 1132,62 evra. Najvišja povprečna mesečna neto plača je bila v skupini 65 let ali več, in sicer 1821,39 evra. Prav v tej starostni skupini so ženske v povprečju prejele višjo neto plačo od moških.
Najvišje povprečne mesečne bruto plače so bile izplačane v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer so moški prejemali 2818,95 evra, ženske pa 2685,23 evra. Najnižjo povprečno bruto plačo so zabeležili v primorsko-notranjski regiji, kjer so moški zaslužili 2251,49 evra in ženske 2143,77 evra.
V zasebnem sektorju je povprečna mesečna bruto plača znašala 2323,98 evra, pri čemer so moški prejemali 2414,22 evra in ženske 2174,11 evra. V javnem sektorju pa je povprečna mesečna bruto plača znašala 2971,89 evra, kjer so moški prejemali 3236,86 evra, ženske pa 2818,48 evra.
Direktiva EU o preglednosti plačil
Slovenija bi morala do junija prenesti direktivo EU o preglednosti plačil v nacionalni pravni red, vendar kaže, da to ne bo uspelo. Osnutek zakona, ki zahteva, da je plača objavljena že v oglasu za delo z namenom zmanjšanja plačilne vrzeli med spoloma, je pripravljen že nekaj časa, vendar še ni usklajen na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
EU je direktivo o preglednosti plačil pripravila na podlagi ugotovitev, da je slaba preglednost plačil ena glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma. Ta po podatkih Eurostata še vedno znaša približno 11 odstotkov, kar pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo 11 odstotkov manj na uro kot moški. Plačna vrzel dolgoročno vpliva na kakovost njihovega življenja, pa tudi na pokojninsko vrzel, ki v EU dosega okoli 25 odstotkov.
Spletno uredništvo
